Prihajali so vmes seveda tudi za vogal, kjer sva z Lajko postopala okoli žerjavice in žmirkala v dimu, ki ga je nek skriti in nagajivi nočni veter ves čas obračal ravno v naju. Ščipali so in gulili pečenje, ki se jim potem v ustih še zmeraj ni zdelo dovolj dobro, zato je Pavlica še kar prilagal v žerjavico, Gajaš pa je zmajeval nad uvoženo robo, ki da je začuda ne morejo zmehčati niti naša najbolj izborna drva. Naposled ga je potem prešinilo: Kaj pa če je stvor v resnici umeten?