Zemlja (101-200)

magov vse mine. Iz neba se vidijo stopnice,	zemlja	plodna. Po njih stopajo trume čudne, zadnja	A
in bogastvom. In pod silo mlade duše bi se	zemlja	premaknila, naša zemlja, bratje moji, k soncu	A
silo mlade duše bi se zemlja premaknila, naša	zemlja,	bratje moji, k soncu bi se primaknila. Kaj sem	A
Pianist sem z železnimi rokami. Kras se lomi,	zemlja	krvavi, a dan se ne zdrami ... Pokaj bele ladje	A
ubit. . / . / stran 74 . / Pogovor z neznanim	Zemlja	kot črna kepa obupa nad plašno, izmučeno dušo	A
moje tečajnik, kje, o, reci, sedaj se mudiš?	Zemlja	kot črna kepa obupa in ti ‒ molčiš. Rahlo potapljam	A
leto bo, kar spava, spava pod zemljo. Že črna	zemlja	krije jo, njo, ki sem ljubil jo srčno. Zdaj	A
srca. Vsak naj propade, kdor rod svoj taji, še	zemlja	ne pije njegove krvi. Sneg za to leto slovo	A
daleč so planine, daleč Save je iztek. Srečna	zemlja	mi domača, drag mi nate je spomin, k tebi se	A
pripravil copate za zvečer . / . / stran 64 . /	Zemlja	je topla od tebe in mene Najino dihanje je	A
Nobeno ogledalo ne odseva več moje podobe In	zemlja	je že vlažna od davne naveličanosti Moj mrak	A
vrtinec me v svoj doseg dobi - nebo se zavrti in	zemlja	obstoji. Vrtinec me izvrže, a me val zajame	A
razdejane, besedni pol, zaveza krščenice. Beseda:	Zemlja	je, zaeno Luna. Molčanje v glasu angelska razlika	A
mehkih delih kit in enojaten. Nazaj zahteva	zemlja,	kar je dala in angel me pesti vse bolj zavraten	A
krošnja bukve in udomačene v koreninah, kakor	zemlja	v ustih mrtveca; vedno bolj od daleč sem poslušala	A
Snežnika zrem 32 Neznanska prostost 33 Živim te,	zemlja	34 NA IZVIRU 35 Poletje 36 Dan se je razodel	A
poznajo, ponikni v kamen, prst in prah, kajti ‒	Zemlja	cveti z gostoljubjem. Veliko smeha se je izgubilo	A
sestavlja. . / . / stran 34 . / Živim te,	zemlja	Živim te, zemlja, v vseh srcih, ki se stekajo	A
stran 34 . / Živim te, zemlja Živim te,	zemlja,	v vseh srcih, ki se stekajo vate, v tebi počijejo	A
vendar, preteklost, čeprav živiš v meni kot	zemlja	tega trenutka, te ne bom odpirala, ker si tudi	A
kaj prida zvedeti; bil da je namreč »pijan ko	zemlja«	že tisto popoldne poprej; kako je prišel domov	A
Karantanije. . / . / stran 22 . / dela, zato je	zemlja	dragocena in kmetovanje cenjeno. Rudarstvo,	A
slovanskimi sosedi v novi državi. Obmorska	zemlja,	ki postane 1918. leta italijanska obmejna provinca	A
učijo o vročini in o letnih časih. Pozimi je	zemlja	ubožna in burja piha.Na spomlad so bele mačice	A
lačnih celic. A že se je bližal nov val, in	zemlja	z vonjem po osmojenem mesu in sežganih kosteh	A
kjer sta se, kakor je bilo videti, spoprijela	zemlja	in nebo; zato je bilo nevidno obzorje najpoprej	A
svetosti brašna, ki mu ga je poslala domača	zemlja	na pot dolge in dokončne preizkušnje.Zdaj pa	A
Samó da je potem pred oknom počasi začela	zemlja	črneti izpod snežnih peg in dobivati svojo staro	A
letala. Sprva smo se jih ustrašili, saj se je	zemlja	tresla od bomb onkraj hriba, da so naše barake	A
približevalo kakor kilometre dolg valjar, kateremu se	zemlja	upira z votlim bobnenjem; potem se je topo lomastenje	A
medtem ko so tukaj človeške roke netile peči,	zemlja	tega sveta je pomešana s pepelom.A mogoče se	A
pogreznila. A hkrati je bilo, kakor da se je	zemlja	že razparala in so se v nji začeli prebujati	A
še presenetile; morda bi jo pa ganila prav ta	zemlja	vinskih teras nad morjem in nad Miramarom.Prav	A
trdnjave nad našo gmajno ob openskem tramvaju.	Zemlja,	ki smo jo vso razrili kot krti, ko smo kopali	A
zmnoževala. Bila sta žena in mož ob robu vode, kakor	zemlja	in voda, stalno in nestalno, včeraj in jutri	A
globoki kleti - in kar nenadoma, ta hip, zdaj, se	zemlja	obrne in glej: zaradi kamna v drobu izgubim	A
O, oblaka ni bilo nikjer! - votla je bila	zemlja	pod njegovimi nogami, votlo je bilo v njegovih	A
težak kramp in ga globoko zasajal v zemljo.	Zemlja	je hreščala.Ob vsakem zamahu so se Martinu napele	A
Rodilo se jih bo tudi še milijon.	Zemlja	je njihova.Krstili so jo in z žulji so podpisali	A
rojile nad lužami, žabe so se oglašale v mlaki,	zemlja	je bila žejna in razpokana, za Krnom so se zbirali	A
cesarja«. Nič več ni bilo zdravega in celega, še	zemlja	sama je bila vsa razbita; štiri leta so udrihala	A
čikal in vdihaval prijeten vonj po zemlji.	Zemlja	se mu je zdela tako dobra, da bi se sklonil	A
kamna. Vse sama ravnina in lepa, čista, mastna	zemlja.	Pripovedoval je o tisti njivi, ki jo je oral	A
Saj ni važno, če zabije tisočake v zemljo,	zemlja	mu bo vse povrnila.Kopali so vso zimo, in ko	A
Zupančič) *	Zemlja	ima svoj duh. Vsak izmed nas pozna ta	A
puhti. In morda ne ve, da je ta duh njegova	zemlja.	Ve pa, da je doma.	A
svežo razorano zemljo. In takrat ve, da mu je	zemlja	mati, da mu je prava mati, čeprav je tu pa tam	A
čeprav je tu pa tam pusta in revna. Domača	zemlja	nam je res mati, tujina nam je mačeha, nas sprejme	A
do nabrežinskih kamnolomov. Tudi tam je naša	zemlja,	našega človeka srečam - kamnolomca, kamnoseka	A
tam med trdimi Kraševci kakor je trda kraška	zemlja	in kamen v brdu.Občutim grenkobo kraških duš	A
Vipavci so svoje vrste ljudje, tudi vipavska	zemlja	ima svoj poseben duh.Hodim po dolini, tihi,	A
trudnimi koraki stopajo za plugom po odgonu. In	zemlja	za njimi puhti.In v sladek vonj te zemlje seje	A
Kakor rane so ti razori. Vsa ta	zemlja	krvavi. Hodim s koloni.	A
----- Tolminska! Ta	zemlja	ima zame svoj poseben duh.Morda vleče bolj na	A
še rajši, saj to je vendar - to je moja rodna	zemlja.	Majhna je Tolminska.	A
njive je obstal, ker je videl, da je bila tam	zemlja	razkopana. Obstal je.	A
hraste smo posekali, orehe smo posekali, samo	zemlja	nam je še ostala. Zemlje pa ne boš prodajal	A
koritce jim naredim, koritce s pokrovom, da jih	zemlja	ne zasuje. -Pritisnil je palec na nos, ga začel	A
vesoljstvo sprejme vase. Začutil sem, kako se mi je	zemlja	izmaknila izpod nog, postajal sem nekam lahak	A
da bi ded kadeta nagnal. III . /	Zemlja	se je vrtela bliže in bliže k soncu, segrela	A
to šlo v nos, češ glejte jo, cvetko vojaško,	zemlja	ji smrdi, noče si mazati rok s plevelom, oče	A
više in više v peščenih strminah. Zdaj se ta	zemlja	vrača v pokoj.Že pred prvo svetovno vojno so	A
je v glavi in zamajal sem se, kakor bi se mi	zemlja	zazibala pod nogami.Nemo sem gledal v teto,	A
na svoji pokrajini? Nikoli, kajti tolminska	zemlja	je sicer lepa in prizadevna, toda sirotna.Koščena	A
Slovani; bral je sicer, da je tu še barbarska	zemlja,	kjer se dogajajo nezaslišani zločini.Zdaj pa	A
dneh. Trohovka, gluha in že takrat stara kot	zemlja,	je prebirala suhe, koščene prste in glasno molila	A
odkrhnjena skala. Okrog skale je mokra in razhojena	zemlja.	Širok, a še slaboten sončni žarek poševno reže	A
I . / . / Zmrzla	zemlja	jim je zvenela pod okovanimi čevlji in mrzli	A
svoji prazni dolini, šli štirje norci. Zmrzla	zemlja	jim je zvenela pod nogami in mrzel mesec jim	A
obležati. Nekaj časa se prekladajo, kakor bi jih	zemlja	pekla v hrbet, nato pa vstanejo in se jezno	A
blatna, samo tu pa tam še zasnežena pomladna	zemlja.	Trava je že zelenela po obronkih, v gozdu so	A
dneh. Trohovka, gluha in že takrat stara kot	zemlja,	je prebirala suhe, koščene prste in glasno molila	A
izkopaval grmovje in širil laze na vse strani;	zemlja	je polzela v dolino; vsako pomlad so jo nosili	A
preko Idrijce. Trohovka je bila stara kakor	zemlja	in hudo naglušna.Štefe se je zrušil na kamenito	A
kraških gmajn. Njih kri se še ni posušila in	zemlja,	iz katere so izšli, te krvi še ni vsrknila vase	A
ga vedno pričakovali zaman. Glejte, vsa naša	zemlja	je za nas Sveta dežela. Vsa je s krvjo prepojena	A
kosti še zdavnaj niso strohnele. Tam leži naša	zemlja,	kakor veliko, na križ pribito telo junaka.V	A
in zdaj, je ta le primorski človek tam, ves	zemlja,	ves narod, ves človek.Vse od prve ure svojega	A
težji, molk ga zasleduje, dvoje oči mu sledi,	zemlja	se boči, težak duh se vzdiguje, ko ima grlo	A
težak duh se dviguje, zato se zaganja z verige,	zemlja	se boči, dim se suklja pod sivo nebo.Koliko	A
mogle zadržati. Takrat bo sodni dan, nebo in	zemlja	bosta ječala, ko bojo vztrajne živalce odprle	A
mrtva, mrtva, z zemljo spojena, pravi, zdaj mati	zemlja	rodnica, pravi, dviguje ohlapno roko, z zemljo	A
njeno globoko gostost. Telo je težko ko črna	zemlja,	na prabitne dele je razdeljeno.Zdaj dvigne glavo	A
površino in temnimi globinami. Čaka ga tudi	zemlja	z micelijem. Lahko končamo.	A
čarovnicami, verovanji, zlimi duhovi, ki jih	zemlja	skriva v svojem naročju, ki se pretikajo okrog	A
Sodome in Gomore in naj jih sežge njun ogenj.	Zemlja	jih naj Žive pogoltne, kakor Datana in Abirama	A
imel je njihovo sestro. Vedel je, kaj govori	zemlja.	Poznal je govorico plamena in senc.	A
nekajkrat zdrsnilo. Bila je glinasta in gladka	zemlja.	Tu je to noč strmoglavljal.	A
Mračnega Zahodnega morja, kjer se stikata nebo in	zemlja	v nori ples, sploh ni.Sploh ni otokov, ki izginjajo	A
jasna in ostra kletev. Galjotu se je zazibala	zemlja	pod nogami.Njegovo kruto in trdo dušo je zmajalo	A
skozenj, naprej in zadaj je videl, kako gre	zemlja	nizdol, tja pod drugo nebo, vse se je nagibalo	A
žeblja. Samo vlažne stene so še ostale in črna	zemlja	na tleh.Slekel je debelo kmečko suknjo, jo pogrnil	A
bodo morali, prostora, ki ni morje, ampak je	zemlja,	njeni hribi, gozdovi, doline, vasi in mesta	A
njihovimi glavami, prihajalo je jutro, v daljavi je	zemlja	zabobnela, tam so čeznjo zatopotali tisočeri	A
Kakor si je nekoč želel, da bi rdeča misijonska	zemlja	med dolgim deževjem potegnila v blato portugalske	A
v blato portugalske jezdece, da bi se tista	zemlja	pod angelskim ukazom razmaknila in jih pogoltnila	A
sen, da najde mir, ki mu ga je dajala rdeča	zemlja	v misijonih, glasovi ptic iz tamkajšnjih gozdov	A
bila znana, ko bom odprl oči, bo povsod rdeča	zemlja,	stene soban, v katerih spijo patri, bodo iz	A
tja, čeprav je to samo ime, kajti takšna je ta	zemlja	od nastanka sveta: rdeča, velika ravnica, čez	A
barvah, njen obstret je rdeč, kakor sta rdeča	zemlja	in zvečer nebo nad paragvajskimi redukcijami	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani