Zemlja (401-500)

ne poznava presenečenja nič več! Človek in	zemlja	-- oboje nama je podoba, ki sva jo videla že	A
Grem ... Nebo je svetlo, tako velika je	zemlja,	kakor je nisem videla še nikoli ...Jaz sama v	A
jih poslušal, da bi se ravnal po njih! Kakor	zemlja,	kakor to polje!Rodi kadar hoče, kakor samo hoče	A
vzduh je bil poln težkega, opojnega vonja;	zemlja	se je dramila in njen prvi dih je bil hropeč	A
nimajo polja, kvečjemu leho v najemu, kako se	zemlja	obdeluje?Jaz sem živel dobro, ko sem še platno	A
gostačev samo učil, temveč razlagal jim je, da	zemlja	ni samo naša, ki imamo grunte, ampak vseh ljudi	A
ustvaril, nato pa človeka, da gospodari. Prvo je	zemlja,	zemlja je vse.Kdor gospodari nji, gospodari	A
nato pa človeka, da gospodari. Prvo je zemlja,	zemlja	je vse.Kdor gospodari nji, gospodari ljudem	A
hropenja umirajočih. Bogata in rodovitna je moja	zemlja,	zakaj s krvjo je pognojena.Zdaj raste sama in	A
Tvoj, Marko, bodi očetni dom! Zemljo, komur je	zemlja	mati in sestra in ljubica!Gospodaril boš telesom	A
če bi hodil dan hodá. Takih cvetic ne rodi	zemlja;	utrgal sem jih bil na nebu, kar izmed zvezd	A
gledal zvezde in ko je bila noč tako tiha, da je	zemlja	zadržavala sapo, sem razločno slišal potrkavanje	A
kakor da bi jih zibal veter in kakor da bi jih	zemlja	ne hotela izpustiti.Ko so jih od blizu obžarile	A
smetí ... Godi se najbrž nekaj nezaslišanega;	zemlja	se majé, svetovi se podirajo.Kaj se godi?	A
žvenketala. Škropil je dež, tiho in enakomerno;	zemlja	in nebo sta bila ena sama neizmerna solza.	A
domovina ... m'tadrata ... domovina; oj junaška	zemlja	mila ... m'tadrata ... zemlja mila ...“ Nato	A
oj junaška zemlja mila ... m'tadrata ...	zemlja	mila ...“ Nato je zaspal.	A
poveličanje na Golgati, se je nebó stemnilo, se je	zemlja	stresla v presilni grozi.In v to grozo, v to	A
in tudi ne name grešnika. Tudi moja je vsa	zemlja	in na razpolago so mi vsi cestni ogli in vsi	A
bilo več polja, ne travnikov; prhka, peščena	zemlja,	kamenje in osat.Pot široka, izdolbena od usehlega	A
se je usulo na šušteča tla kakor iz vedra,	zemlja	pa je popila vodo na dušek. Ni me veliko	A
trenotek nisem obotavljal. Če bi bila težka kakor	zemlja,	zadel bi jo bil na glavo brez upornosti ter	A
Zakaj se ozirava nazaj? Tam doli je črna	zemlja	... tam doli je najino trpljenje, ki sva ga tako	A
blodne sanje siromaka, ki upa v raj, ker mu	zemlja	ni bila dodeljena ...Ni še dolgo, komaj ura se	A
nebu tenki beli oblaki in se niso genili, še	zemlja,	zdí se mi, ni dihala. Prišel je mimo siroten	A
Čemu me zoveš?“ In	zemlja	je padala čedalje niže. ”Usmilite se me,	A
Nejasno in megleno se je razprostirala črna	zemlja	globoko pod njo in kakor iz daljne daljave je	A
se je tresel v vetru. . / . / stran 81 . /	Zemlja	je bila valovita, dvigal se je holm nad holmom	A
Premožen kmet je bil in daleč naokoli je bila	zemlja	njegova. Po smrti žene in sina mu je bilo zelo	A
človek lahko trdno stopil ter rekel: ”Moja je ta	zemlja,	na svojem svetu stojim!“ Potrti smo bili	A
tam pod Hruševico! Blizu je tam in vsa druga	zemlja	... tam ne bo sam krompir pa tisti fižol ob razoru	A
roko. Ves svet na okrog se mu je zdel tuja	zemlja,	s katera nima nikakega opravka in v katero je	A
hvaležne oči, kako se drami smehljaje domača	zemlja;	še enkrat bom slišal melodijo prebujenih gozdov	A
zla misel je bila, v njej žalosten spomin.	Zemlja	je dihala v hladno jutro, megla je puhtela iz	A
praznični glasovi zvonov, kadar cvete in prepeva vsa	zemlja	v brezskrbnem razkošju, -- ali ne obleče takrat	A
staremu Majniku, ki je pust in mrzel kakor kraška	zemlja?	No, in zato je kakor kraška zemlja pozabljen	A
kakor kraška zemlja? No, in zato je kakor kraška	zemlja	pozabljen, ali pa kakor grob stare samice, ki	A
še ves košat in zelen, malo vzvišena je bila	zemlja	pod njim.Tja smo šli in smo sedli v mokro travo	A
plašne misli, je bila sama pusta, tiha ravan; vsa	zemlja	je bila pusta ravan in vse življenje.Mi pa smo	A
zmerom dalje, bogve kam... Tuji ljudje, tuja	zemlja,	in nikjer več domovine, komaj še v spominu.	A
pesem iz zemlje same. Ta stara, trudna istrska	zemlja	je ječala v sanjah, zastokala je od bolečine	A
tišje, trepetajoče, glas se je izgubljal in	zemlja	je jecala v nedoločnih sanjah; pesem, kakor	A
sneg, iz mokre prsti je poganjala trava. »O	zemlja,	zemljica, mati!Tudi ti si bila moja nekoč.«	A
cvetovi. Čudno se je osvobodilo njegovo srce in	zemlja	se je razširila silno na vse štiri strani, razmeknila	A
Kdaj so bili tisti časi? Kdaj se je izneverila	zemlja?	« Starec je vzdignil razkopani, suhljati	A
obraz, pogledal je v luč in je pomežiknil. »Ne	zemlja...	človek se je izneveril.« Marko je mislil	A
dobrotljivost in pravičnost; pod Matjažem je rodila	zemlja	kakor nikoli poprej, ne toče ni bilo, ne suše	A
»Vi vsi bi kralju Matjažu naproti. Še ta	zemlja,	še ta zemlja, kipeča, k nebu koprneča, bi kralju	A
kralju Matjažu naproti. Še ta zemlja, še ta	zemlja,	kipeča, k nebu koprneča, bi kralju Matjažu naproti	A
Priklenjene so jim roke in noge. Celo ta	zemlja,	kipeča, puhteča, k nebu hrepeneča, bi rada k	A
preotožno je zdihovalo, preradostno vriskalo; še	zemlja	je zapela, še zvezde so zazvonile s srebrnim	A
so bile vse solzne. - Pozdravljena, o rodna	zemlja,	ki sem te premalo ljubil; pozdravljen, moj rodni	A
in so ga zagrebli bogvedi kam. Lahka mu bodi	zemlja	Ali paševa! Popotnik je nagnil glavo	A
besedo. In popotniku je bilo, da zdihuje rodna	zemlja	iz noči, plaka oskrunjena in kliče odrešenika	A
bel sopar, globoko je sopla nasičena, odpočita	zemlja.	»Kako pa je bilo s popotnikom?« je vpraša	A
gledal na polja, na travnike. Tam je ležala	zemlja,	tako rodovitna, semena željna; in nikogar ni	A
pogledal sem ti v obraz in sem te spoznal. Ti	zemlja,	zemljica, majka, ki sem te ostavil nekoč z veselim	A
se povrnem, bo hiša nova, bo hlev poln in bo	zemlja	spet rodila.Zdaj pa jim prinašam vrhano mero	A
vrta na polje. Ne snegá ni bilo, ne slane;	zemlja	je cvetela brez strahu in bolečin,kakor v tistih	A
pokrite ravani. Prav v ozadju, kjer se je spajala	zemlja	z nebom, širil se je smrekov gozd, kakor nejasna	A
deževnem vremenu in ob povodnji se je odprla	zemlja	v ozadju in umazan studenec se je penil jadrno	A
Ni ga skrb ne za jed, ne za pijačo; kar rodi	zemlja,	kar hrani klet in kašča, je njegovo; zakaj zanj	A
omeglile oči in se je zamajala v mogočnem loku vsa	zemlja.	Eno samo drevo je stalo tam nekje, majhno, samotno	A
brez volje in zelo naravno, tako kakor se vrti	zemlja	okoli sonca in tako, kakor me uboga brez volje	A
poti; in zdaj se cesta širi, širi se vsa lepa	zemlja	naokoli ...In že je hodil z lahkimi koraki in	A
Nikamor se niso mogli vtekniti pri nas, to ni	zemlja	zanje.Po imenu so ostali naši, v svojem duhu	A
travnikih je mrgolelo, kakor črne mravlje: mati	zemlja	je dojila svoje otroke. In počasi mu je prihajal	A
Njegovo srce je zaželelo nebeške višine; in	zemlja	se je razprostrla pred njim v vsej svoji lepoti	A
zdavnaj bi se že pogreznili, prav do pekla, ko bi	zemlja	marala za vas ...Vaši grehi so tako veliki, da	A
tako, da oznanja sleherni korak: ”Moja je ta	zemlja!	“Naročil si je bil iz Ljubljane novo obleko,	A
nekoč umrl. . / . / stran 14 . / Trda bo	zemlja,	ki jo bom obdelaval; ali moja bo; trd bo kruh	A
Kamorkoli pogleda, česarkoli se dotakne, nebo in	zemlja,	misel in spomin, človek in duh, mušica, pajek	A
in kakor se je ozrl, so usehnile vse bilke in	zemlja	je bila suha in nerodovitna. In sta šla dalje	A
Preserja preko Borovnice in Vrhnike do Ljubljane ...	Zemlja	gori, zvezde so jo zapalile!O, in na tvojih	A
sanjava lepše sonce, nego ga je kdaj videla temna	zemlja	...O, tudi ti sanjaš, prav tja gledajo tvoje oči	A
nikoli. Nizko je še bilo, ali težko je že dihala	zemlja,	mirno je stalo drevje in listje se je grbilo	A
tistem bregu so šumele mogočne stare bukve,	zemlja	je bila vlažna in mehka, nadebelo posuta z listjem	A
začelo je plavati počasi in plavala je tudi	zemlja	in z njo je plaval on sam.Kam hiti pač nebo	A
plaval on sam. Kam hiti pač nebo in kam hiti	zemlja,	kam hitiš, Peter Novljan?...	A
toda pot ga je zanesla v drevored in v gozd.	Zemlja	je bila tam še hladna in zimska, sneg je še	A
čudovito se je odpirala silna kupola in tudi vsa	zemlja	se je zazibala v tečaju. Tedaj pa se je prikazal	A
prostoru od začetka do konca, tako da se je	zemlja	že za ped globoko vsedla pod njegovimi nogami	A
zidi, vitezi in nemški oficirji pa naša bedna	zemlja	...Plač, molitev, borbe evangeljnikov, kobilice	A
njih kužno kri oddajale svoj zdravi sok ... Naša	zemlja	ne tuguje več ... V večernem pokoju je snival	A
Pomladno noč zasniva molk ... Tedaj se mahoma strese	zemlja,	v silnem udaru zabobni preko Kulpe: doli v Pobrežju	A
Ne, dragica, ne moreš z mano: tam doli plaka	zemlja,	tam doli bo puščoba, ko bom jezdil na pohode	A
rodbinsko srečo, ko ga popade nemir: doli plaka	zemlja	in morje se vzburkava, gozdovi tulijo in vranci	A
graničarji oddahnejo in z njimi vsa nemirna	zemlja,	le Lenkovič in Turjaški se spogledata in general	A
»Pomozi Bog! Nevernik se vali po deželi in	zemlja	trepeče pod kopiti.Varuj nas Bog, bežimo!«	A
sled, in tedaj se šele zave, da je sam: tu je	zemlja	dušmana, a Gregoriča ni več in ne Špeharja.	A
je mrtva pušča, s solzami orošena, doli plaka	zemlja	v sončni dan, a v noč ječe kresovi, plamen žari	A
Turjaškega. »Gospodje, oprostite ... doli plaka	zemlja	v žaru plamena, a moji zvesti so osamljeni	A
O, sveti Bog in Krist! Vsa tužna	zemlja	je v plamenu, iz globine bruha ogenj, iz skal	A
in vsi moji, prosim vas, ne zapustite me ...	zemlja	trepeče, braniki so ogroženi ...Junaki, naprej	A
na levo, v pogin ... V Budačkem dolu se zamaje	zemlja.	V strašnem naletu si dirja nasproti konjica.	A
zavpila v sosedo kuharico: »Seme je bilo kleno,	zemlja	pa ni zanj.« Mati Antonija je bila debela, odločna	A
zabriše kesanj gore in madež preteklosti, in vsa	zemlja	je Betlehem, in vsi ljudje so otroci...Vsi?	A
groba. Ali se bodo odprla vratca, in se potrese	zemlja,	in se odpro grobovi, in pobegnejo stražniki	A
porodnih žená.« Tedaj je obhodnik videl, da se	zemlja	maje, da grmijo hiše v Tolminu na kup in da	A
belega dne!« Zazdelo se mu je, da se je zamajala	zemlja,	bajta in laz in gora, in je pomislil malomarno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani