Pomislil je, da bi skočil za njo in jo lovil, a oklepala ga je dragocena trudnost in hkrati nemirna slast, ki je težila ude, se gostila in obenem razmnoževala. Bila sta žena in mož ob robu vode, kakor zemlja in voda, stalno in nestalno, včeraj in jutri. A njemu je bilo, kakor da je njegovo telo eno s kopno zemljo in da je voda nasprotje kopne zemlje, a vendar tudi v njem, gibljiva v njegovih prsih.