nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Porodna obleka Device Marije iz rumenkastobele volne, svetonočne plenice Deteta Jezusa iz temnorumenega volnenega blaga, s Kristusovo krvjo namočen prt, aleluja, prt, ki ga je imel Kristus na križu okoli ledij, ko so ga kronali, bičali, križali, tančica, ki je bilo vanjo zavito truplo Janeza Krstnika po obglavljenju, štiri velike aachenske svetinje, ki so tisoč let potovale iz Konstantinopla. Kelmorajn je na koncu sveta, Cahen še dlje, tukaj pred njihovimi prebujenimi in vendar že motnimi očmi pa je lebdela Zlata skrinja. In z njo neznani kraji, širina in globina prostora, čez katerega bodo morali, prostora, ki ni morje, ampak je zemlja, njeni hribi, gozdovi, doline, vasi in mesta težkega kontinenta, ki ga bo treba prehoditi. Zlata skrinja bo potovala na nebu pred njimi, mnogi jo bodo videli v daljavi, med krošnjami daljnih dreves, med zvoniki daljnih cerkva, nad zasneženimi hribi in plavajočo nad ravnicami neznanih dežel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani