Zemlja (301-400)

akacije sem ločil vmes in vonj domačega bezga.	Zemlja	diha, sladek je njen dih.Mimo hite silhuete	A
bekri Pavel! ‒ Bekri tukaj, bekri tam, vsa	zemlja	samih bekri ‒ kolikšna čast, kolikšen ponos	A
kakor oko v glavi. Naj ne ugledam lica božjega,	zemlja	mi izbacila kosti, ako naj bi te moj poduk potisnil	A
sram jo je bilo, o, če bi jo hotela požreti	zemlja!	»Ničesar mi ni treba,« je šepetala, »koj bom	A
mater in rekla: »No, pa ne! Nisem verjela, da	zemlja	nosi mater, ki skuša spraviti lastno hčer v	A
zdajle še čas in pustim vse drugo! O, milostna,	zemlja	je okrogla, povrhu pa ima skorjo. Ta skorja	A
števila narodnih praznikov, ki jih goji naša	zemlja,	in zaradi amnestij, združenih z njimi. V istini	A
kakršno nam v sedanji dobi rodi naša blažena	zemlja.	No, otroci se ga vendar vesele, ker dobe k mesu	A
nedostatke. Pozorna je bila nanj vesoljna	zemlja,	še preko njenih mej so ga poznali in je dosegel	A
kamenja, je dejal, pa še ni videl, kolikor ga rodi	zemlja	od Lovčena do Cetinja.Proti kamenju teh tal	A
tedaj tudi med Lovčenom in Cetinjem rodovitna	zemlja	v višjih čislih nego kamen.Komur je sreča mila	A
neko jutro vstal in se nenadoma spomnil, da mu	zemlja	nujno potrebuje strategičnih cest.Strategične	A
Balkan je velik hotel, ki se po njem imenuje vsa	zemlja	od Beograda doli do morja, ni tamkaj vse v redu	A
muzej kar celo zemljo, kolikršna in kakršna je,	zemlja	da je stara milijardo milijard let in še se	A
/ stran 58 . / Zato je po letu 500 ostala	zemlja,	ki je danes naša domovina, vsa izropana, lepe	A
župane in starešine ‒ staroste. Opustošena	zemlja	je ob pridni slovenski roki oživela in vzcvetela	A
žrel jim srši ogenj, vse hkrati rjovejo, da se	zemlja	stresa.Bonifac se stežka obdrži na nogah.	A
Šele o kraljih se je do dobrega zmračilo,	zemlja	je zmrznila, drobno se je začelo usipati izpod	A
posestniki, ti se od bolečine nismo mogli, ampak	zemlja	je zajokala pod kopiti in kolesi.Detelja, oves	A
odgovor. Ali vojak me je prehitel: »Takole je: da	zemlja	rodi, jo moraš razrezati s plugom; da otroka	A
jih vklepa. Požrešnemu Bizantincu diši naša	zemlja.	Toda veste, bratje, da smo Sloveni vajeni zemljé	A
hlodi so stali navpik, v njih podnožju je bilá	zemlja	razkopana in nakopičena v visoke nasipe.Nad	A
»Hilbudij je bil samo eden! Sedaj je	zemlja	prosta.Pred Bizanc greš lahko, če utegneš in	A
Godci nikoli ne beračijo. Če ne dajo ljudje, da	zemlja	in da nebo!« Epafrodit je spustil z eno roko	A
Pod nogámi gotskih velikanov je zabobnela	zemlja,	falanga se je zganila proti Azbadovi četi kakor	A
sprejela evangelij, plemenite duše, kakor žejna	zemlja	rosne kaplje, duše, kakršna je Iztokova ...Ob	A
preprogo, ker je . / . / stran 207 . / bilá	zemlja	vlažna, in nato čakati v oljčnem gozdičku, dokler	A
izvede, da se je vzraduje nebo in jo zablagruje	zemlja.	« Sedla sta nato na preprost divan iz perzijskega	A
ljubitelja pravice in zakonov, kar jih je poznala	zemlja	in jih še spozna do sodnega dne, naj napiše	A
javk, vzkliki k bogovom so glušili zrak, suha	zemlja	je bobnela pod nogami beguncev, v gozdu je hreščalo	A
hip motil delo njega, pred katerim poklekata	zemlja	in morje.Sporočil bi rad o begunu Epafroditu	A
starešine Antov v Turris in tam se jim izroči	zemlja,	ki je doslej moja last, in sklene pogodba, da	A
njim od zmage razbesneli veletok ljudi, da je	zemlja	bobnela, da so gozdovi vršali in je ječalo ozračje	A
mečem, vojska se zgane, pod udarci kopit zagrmi	zemlja:	dvigne se prah, čuti se zamolkel žven ket jekla	A
Svoboda!« koprni duša. Zajokala bo sproščena	zemlja,	ko bo pila kri tiranov; zasužnjeni narodi bodo	A
temni obrisi gora, je Alanka pognala. Namočena	zemlja	je zacmokala pod kopiti, konja sta zletela kakor	A
ne potegnila mečev. Kakor bi se razpočila	zemlja	in bi jih izbruhnil Had, taka je bila moja četa	A
gibljejo Heruli, jih je naščuval Upravda. Njihova	zemlja	je bogata in prostrana.Sami od sebe bi ne hodili	A
Domov moramo! Naša	zemlja	je v nevarnosti!« Samo z Radovega obraza je	A
dvoboj najboljših vojakov, kar jih je nosila	zemlja	ob dolenji Donavi.Pokali so šlemi, hrestali	A
sprejeli v dar zemljo onstran Donave! Ali ni bila	zemlja	vaša in naša? Kdo je tam prvi pulil lan, kdo	A
Pogibel!« so kričali tudi ti in stisnili konje.	Zemlja	je zabobnela, skozi predor so se usuli Sloveni	A
doklèr ne bo svobodna last njihovega rodu vsa	zemlja	do Hema.In med vsemi vzkliki in prisegami je	A
DVAINDVAJSETO POGLAVJE V nekoliko tednih je	zemlja	krog razsutega Hilbudijevega tabora na desnem	A
diru planila za njim, v strogem redu, da je	zemlja	bobnela pod kopiti, da je dušil žvenket orožja	A
nenadoma in nepričakovano, kakor bi se bila odprla	zemlja	in jih izbruhala na plan.Bizantinski poveljniki	A
Sahara, ljuba duša, Sahara, pusta in prazna kakor	zemlja	pred stvarjenjem.« »Popolnoma brez zabave	A
prst ni črna. To je rumena, z ilovico pomešana	zemlja,	to so grudice in grude, ki jih je treba drobiti	A
lepšega in nič strašnejšega, kot je s krvjo zalita	zemlja.	Pogrebni odmev korakov.	A
času še enkrat preizkusila komandne vrvice.	Zemlja	se ji je videla že čisto blizu, ko je začutila	A
so na vsakem koraku mehko pristale, kot da se	zemlja	s svojo široko rodovitnostjo vdaja moji ljubeči	A
lépo in polno, mož, otroci in vnuki, hiša in	zemlja,	rože na vrtu - kaj več pa bi si ženska še lahko	A
v vseh odtenkih rjave barve, kakor je rjava	zemlja,	in dlje proč, že skoraj na obzorju, hribe v	A
zatopotale so črede kraljevskih zveri. Zatresla se je	zemlja:	prve grudice prsti so padle po Jerneju.Kdo si	A
nama se podi čreda bizonov. Topotajo, da se	zemlja	trese,« je povedala Veronika. »Ozri	A
Točno po navodilih. In	zemlja	je bila spočita, lani je imel deteljo na njej	A
takšne, delaj, kar hočeš! Toliko drugačna pa	zemlja	tudi ne more biti, če je bolj na ravnem!«	A
na vrtu in sadovnjaku takoj presodil, ali je	zemlja	za to ali ono rastlino primerna ali ji česa	A
I. Slovenska	zemlja	je v tistih letih doživljala izredno ojačeno	A
prešerno na stežaj odprt, a ravne terase in dobra	zemlja	so preprečevale prehitro izsušitev in prenagli	A
mu je nadvse ugajal, njegova lega, izvrstna	zemlja,	ki pa bi se dala še izdatno izboljšati, vendar	A
kako je zadaj v tretji obrambni četi regnila	zemlja	v silovitih razstrelkih. »Tako bo vso	A
treskanje, grmenje in bobnenje hiti za njimi,	zemlja	se stresa ob silnih udarcih.Granata za granato	A
obogatenju ni bilo niti govora, zakaj nedotaknjena	zemlja	je šele čakala oračev...Kdaj se pokažejo uspehi	A
da si otrok! Še vprašal boš, zakaj se vrti	zemlja	okoli sonca.Zato pač!“	A
čist zrak je tam, ceste so široke in ravne,	zemlja	poje venomer, praznik je od Novega leta do Silvestrovega	A
dvorišče nedozidane hiše. Kamen mu je bil vzglavje,	zemlja	mu je bila postelja.Ležal je in je premišljeval	A
ob tej jasni uri? Morda se združita nebo in	zemlja	v poslednjem hipu, v padcu samem?Morda je v	A
bi gledali vsi ljudje enako, bi bila rodila	zemlja	enega samega velikega umetnika in nobenega več	A
dolinami, prsi režejo oblake in kamor stopi, zabučí	zemlja	pod njim ... Črne dame ni bilo več na balkon	A
ki stopa smelo od holma do holma in ki bučí	zemlja	pod njegovimi koraki.Tako hladen in miren je	A
”Zdaj pa o življenju. To je pač tako, kakor	zemlja	in nebesa; treba je, da se človek povzdigne	A
obnemelo ter se ustavilo za oblaki in je strmela	zemlja	pusta in gola v svoji žalostni samoti, je bilo	A
ali na onem kraju, pa se lahko udomači, ker	zemlja	mu ne beži izpod nog; toda človek pride in se	A
zeleno goro; vse je molčalo na loki, na polju,	zemlja	se je bala nezgode in si ni upala dihati.	A
bremena. Polna solz, krvi in gnusobe je sôpla	zemlja	tam doli, v temi; ali glej, tisto noč je vzplamtelo	A
smejalo z njo spomladansko drevje in vsa zeleneča	zemlja	in samo nebeško sonce ... No sonce se je nagnilo	A
šel dalje. Kajti rekel je: ‚Vate sem ukopan,	zemlja,	mati moja; kakor me ti ne izpustiš, tako te	A
zakaj malopridnost je njegova toča in pognojena	zemlja	mu bo rodila kamenje.Še nase ne pomislite, ki	A
kadar nismo naglo stopili; pa še črhnili nismo.	Zemlja	je naša: če se nam zdi, jo prodamo za poln bokal	A
njih tako sočno in blago, kakor diši le domača	zemlja.	Starejši se je sklonil, pa je zgrabil s pestjo	A
je segla v srce velika bridkost. ”Rodila si,	zemlja,	svojim sinovom, zato ker si jih ljubila, kakor	A
si jih ljubila, kakor so te ljubili. Ne rôdi,	zemlja,	grešnikom!Zakrkni svoja dojna prsa!“	A
prišla in pobila! Zdi se mi časih, da se pod mano	zemlja	maje in da se bo vsa dolina pogreznila.Na tisto	A
bila pred davnimi časi bogata fara, pa jo je	zemlja	pogoltnila, zato ker ni bila vredna, da bi živela	A
ura in človek vpraša: Kaj bi se mi smilila ta	zemlja?	Danes je moja; čegava pa bo jutri?	A
kadar je . / . / stran 95 . / noč jasna in	zemlja	topla.Ali rad bi že spet ležal če ne med ljudmi	A
zgrudil le na tla, temveč še za klaftro globlje.	Zemlja	se je udrla in sedel je nenadoma in prav resnično	A
Elija. ”Kimavcu in cmeravcu še nikoli ni rodila	zemlja;	dobra volja pa je že pol žetve.“ In vse je	A
raztopilo, razlilo se po nebu, na zemljo, in nebo in	zemlja	in zrak, vse je bilo potopljeno v razbeljeno	A
Na severu ali na jugu?	Zemlja	mi ni dala odgovora in tudi nebo ga ni dalo	A
lice pozdrav. Kmet je oral na polju, razorana	zemlja,	opojno duhteča, je zavzdihnila in se je spomnila	A
temnilo, toda pred njima se je lesketala vsa	zemlja	v večernem zlatu.Zrak je bil poln čudovite svetlobe	A
kar vidiš pred seboj, mesto in parki in vsa	zemlja,	vse je od danes najino...“ Tedaj je stal pred	A
strani in krajev tega sveta; kolikor je narodov	zemlja	rodila, vsi so bili tam, so čakali v taboru	A
po plečih. Vsenadaleč krog kostanja je bila	zemlja	razkopana in razorana za najmanj pol sežnja	A
spomnijo navsezadnje še na siromakovo lého.	Zemlja	rodi, neutrudna mati; sedemdesetkrat sedemkrat	A
naravnost proti nebu, kakor sveta Abelnova daritev.	Zemlja	je prepevala, zamaknjena sama v svojo lepoto	A
Ne več glasu, ne sence več.	Zemlja	je bila tiha in črna, črno je bilo nebo nad	A
je zemljo za več klafter globoko; zato je ta	zemlja	rodila; in kadar si jedel sužni kruh, si jedel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani