Mogoče bi rado spet listje imelo ‒ srebrn sijaj, polcvetal, čudovit ‒ človek bi umrl, pa ne more umreti, in bi živel, a je zlomljen, ubit.
Pogovor z neznanim Zemlja kot črna kepa obupa nad plašno, izmučeno dušo stoji, ki svoje peruti je v daljo razpela, da tebe, Neznani, bi vase ujela. ‒ ‒ ‒ Kje si, kje si?