nova beseda iz Slovenije
kršne Like, priimek, ki je domač in ga je tudi | Peter | Petrović rad slišal in ki so ga njegovi ožji | A |
pokolenje so mu nadeli priimek »Vojvoda Pero«. | Peter | Petrović in Jurij Oražem sta stanovala v najlepši | A |
stopnicah, polkovnik pa zadaj konec hodnika. | Peter | Petrović bi bil svojega pobočnika rad navezal | A |
častnik se je ozrl ‒ pri njem je stal polkovnik | Peter | Petrović, ki se je takrat odpravljal z doma | A |
Da, moja perica.« »Hm ... da ... nu,« je momljal | Peter | Petrović, majal gla vo in gledal na črepinje | A |
In Jurij Oražem se je lahno naklonil. Pa je | Peter | Petrović kliknil tja v ozadje hodnika: »Hej | A |
Bogami, v opankah mora priti!« Tako je govoril | Peter | Petrović in na njegovem oživljenem obrazu je | A |
je koval ovadbo. Kolarabov je bil, moj ljubi | Peter | Petrovič Kolarabov, človek zopern kot stenica | A |
rajši bi ga bil klofnil: . / . / stran 100 . / ‚ | Peter | Petrovič,’ sem rekel, ‚saj me poznate, ‒ tovariša | A |
‒ E pa ni bilo drugače. ‚ | Peter | Petrovič,’ sem rekel, ‚oprostite, da sem vas | A |
v našem mestu.’ . / . / stran 101 . / Dobri | Peter | Petrovič je postajal rdeč od vneme in hkrati | A |
𠆯ine priče, prima priče. ‒ | Peter | Petrovič,’ sem rekel, ‚ta reč bi bila za vas | A |
let sem spisal narodno igro: »Gospod in sveti | Peter | ali kdo je snedel jetra?«Igra je doživela več | A |
je ‒ zdaj ne pomaga ne jok ne stok. Saj se je | Peter | tudi jokal, kakor otrok se je jokal, ki mu pogača | A |
»Veste, saj se bosta vzela. Menartov | Peter | in naša.Zdaj se še ne moreta, Petru brani oče | A |
naslonila k hčeri in ji polglasno pripovedovala: » | Peter | mi je dal sto goldinarjev, tukajle jih imam | A |
vina in vsega, česar poželiš. Ne bo napačen | Peter, | če se ne izpridi.‒ Za rejo, sem rekla, bo treba | A |
nanjo in da ne bo umrla. Če bi umrla, bi si | Peter | hitro premislil, da te ne vzame.Nič ne rečem | A |
res ‒ kako ji bo ime? Če bi bil fant, bi bil | Peter, | veste, po očetu. Zmeraj sem računala, da bo | A |
več dati od sebe, in se je kmalu nato zvesti | Peter | poročil s svojo Micko, mu je ženka prinesla | A |
‒ Menartov | Peter | in mlada Lončarjeva sta bila srečen zakonski | A |
ukrenila, da vzameta še Micko k sebi. Rekel je | Peter: | »Čemu bi trosil zanjo denarja, ko jo lahko rediva | A |
solznega očesa stisnila k sebi in poljubila. » | Peter, | tebi je podobna.« Peter je bil ginjen. | A |
»Peter, tebi je podobna.« | Peter | je bil ginjen.Pritisnil je palec ob desno nosnico | A |
hvaležna. Še nekaj sitnega opravka sta imela | Peter | in njegova žena: s krstnim listom sta morala | A |
bilo gospodu župniku posebno všeč, ko mu je | Peter | jedva par mesecev poročen, prijavil anahronizem | A |
mogla povedati, ker bi drugače zahteval denar | Peter, | njegova žena pa je bila tudi taka, da bi prej | A |
desetimi jajci in poličem suhih hrušk in ne skopi | Peter. | Peter je sploh premalo prebrisan za kaj takega | A |
jajci in poličem suhih hrušk in ne skopi Peter. | Peter | je sploh premalo prebrisan za kaj takega!Lončarka | A |
se je bilo zgodilo. . / . / stran 20 . / | Peter | in njegova žena sta bila dobila deklico, stara | A |
seznanil; samotni gost ‒ ime mu je bilo Puc, | Peter | Puc, praktikant ‒ nam je s prijaznim krohotom | A |
je godrnjala, potem pa izostala. Le on Puc, | Peter | Puc, se ni izselil, ker prav v tej hiši stanuje | A |
nikdar. Deležen je bil te slavnosti tudi ‒ Puc, | Peter | Puc, ki se je okoli 10. ure nenadoma znašel | A |
da smo storili dobro delo in da nam bo Puc, | Peter | Puc, hvaležen. Ali ni ga bilo več k »Domačemu | A |
rumena brada. Nasproti mu je sedel vajenec | Peter, | čokat fant, toda plašen kakor zajec; da je mojster | A |
»Ubogati mora, pa bova prijatelja. ‒ | Peter, | kam pa spet zijaš?« Peter je zavpil »av!«, še | A |
‒ Peter, kam pa spet zijaš?« | Peter | je zavpil »av!«, še preden ga je mojster ujel | A |
prosta za drug razgovor. Stemnilo se je bilo, | Peter | je nažgal petrolejko in jo postavil na čevljarsko | A |
še kdaj srečen.« Za mojstrom je stal vajenec | Peter. | Tudi on je hotel pozdraviti novodošleca in ker | A |
glavo. Tisti hip je zapazil, da smatra vajenec | Peter | ta rodbinski prizor za ugoden vzrok, da se sam | A |
kraljevala sama v stanovanju Tonček in vajenec | Peter. | Med njima se je bilo v kratkem času, kar sta | A |
svetinjico?« »O, svetinjico,« je odgovoril | Peter, | »svetinjic je povsod dovolj!« Toda ko ga je | A |
enkrat ustavil: »Kaj pa, če pridejo tačas ata?« | Peter | je odgovoril: »Nanči reci za svetinjico, ta | A |
»Tri četrt je na dve. | Peter! | Tepec, kam pa gledaš, kadar govorim s tabo! | A |
To ga je jako zbodlo. . / . / stran 178 . / » | Peter | ,« je rekel, »dve leti se že učiš pri meni, | A |
strahu: Ali sem te še kdaj učil kaj slabega?« | Peter | je previdno umaknil glavo in zajecljal: »Jaz | A |
sem navajal tebe ali Tončka k tatvini ‒ kaj?« | Peter | je prestrašen izpustil čevelj na tla, da bi | A |
bila ta historija, dasi nekoliko nejasna, in | Peter | je pravkar hotel staviti podrobnejša vprašanja | A |
Korenovega brloga. Nančino občinstvo ‒ mladi gospod | Peter | ‒ je po starem običaju smuknilo za steber, odprle | A |
stanovanju so se odprla vrata in ven je pokukal | Peter. | »Gospod, gospod!« | A |
Mojster je stopil za njim in zaloputnil duri. | Peter | si je poiskal najprej kritja za čevljarskim | A |
pa je migal z glavo, se šobil in pačil, da je | Peter | komaj komaj premagoval smeh. Pismo je bilo od | A |
Kosilo daj na mizo!« | Peter | je hitel, da je ubogal, in potem sta jedla in | A |
lahko poginem in bi tudi, če bi ne imel Petra. | Peter | je zdaj gospodinja.Celó kuha. | A |
mačkom; čakala je, da jo pokliče čevljar ali | Peter, | pripravljena je bila vse odpustiti toda ni bilo | A |
stran 241 . / Okoli štedilnika se je sukal | Peter, | poleg njega je stala Nanča in krotko, da bi | A |
teta tako nanj misli, da mu zapusti domačijo ... | Peter | in Nanča sta se bila primaknila bliže in sta | A |
dolgimi koraki je bil mojster Pirc pri štedilniku. | Peter | se je prijel z obema rokama za svoji vzgojili | A |
Poženi, Andrej! Ko sta konja potegnila, mi je | Peter | pokazal jezik, pa sem mu jaz še daljšega: tako | A |
Oh, če mi ne bo všeč, se pa vrnem! Drugače | Peter. | Ta je od veselja zavriskal, kadar je poskočil | A |
zbudil in prestrašen vprašal: Kaj pa je? ‒ in | Peter | bi pokazal na kolo in rekel: Kolo se vrti!To | A |
backa in za backom zajčka. O, kako je strmel | Peter, | kako je požiral sline! Drugi dan si je Pirc | A |
vidva pomagat,« je rekla Pirčeva možu, »ti in | Peter, | saj vidiš, kako se mudi z delom!« »Nisem vajen | A |
delal kakor drugi.« Mojster Pirc in vajenec | Peter | sta dobila vsak svoje grablje in sta stopila | A |
pridelka. Ko sta se vrnila na pod, glej ga spaka ‒ | Peter | s silnim navdušenjem suče kljuko pri čistilnici | A |
Iz Planine so šli v Postojno, od tod na Št. | Peter, | tako so polagoma priromali v Ilirsko Bistrico | A |
ponavljajo tele: Prvič, da mi je gospod direktor | Peter | Lajoš dolžan deset goldinarjev.Seveda v sanjah | A |
Separatizem poražen in pokopan ‒ Gospod | Peter | Cefidelj odžagan ‒ Gospod Peter Cefidelj sijajno | A |
Gospod Peter Cefidelj odžagan ‒ Gospod | Peter | Cefidelj sijajno povišan v četrto skupino tretje | A |
zdravje! Pa je dejal Pepe, da bo prijatelj | Peter | potem lahko našel službo v zagrebškem saboru | A |
čuture ‒ huncut ovaj, tko ne bi spil!« Prijatelj | Peter | je jako šantav na ušesa, toda mislim, čutaro | A |
Fran Milčinski: Skavt | Peter | Virtualna slovenska knjigarna BESeDA (Franko | A |
15 O želvi, staremu čiku in higieni 21 Skavt | Peter | je koristen! 27 Peti skavtski zakon in radio | A |
koristen! 27 Peti skavtski zakon in radio 33 Skavt | Peter | in pijanci 39 Skavt govori resnico 45 Morski | A |
Skavt govori resnico 45 Morski volk 52 Skavt | Peter | in dobra volja 59 Pismo s taborjenja 65 Skavt | A |
in dobra volja 59 Pismo s taborjenja 65 Skavt | Peter | in naloga o miru 70 Skavt Peter in dragocene | A |
taborjenja 65 Skavt Peter in naloga o miru 70 Skavt | Peter | in dragocene izkušnje, ki se jih je nalezel | A |
skladu tudi duha. . / . / stran 27 . / Skavt | Peter | je koristen! Skavti so svoje vrste bratovščina | A |
vsakemu skavtu zakon svet. Pa je živel skavt | Peter | ‒ o njem bom povedal par historij. Skavt Peter | A |
Peter ‒ o njem bom povedal par historij. Skavt | Peter | je navdušeno izpolnjeval vse skavtske zakone | A |
vprašaj je neprijazno izražal sumnjo, da je skavt | Peter | tisti, ki je nalogo prepisal. To ni bilo pravično | A |
To ni bilo pravično. Toda je bil | Peter | skavt in vedno dobre volje in ni zavidal sosedu | A |
težko biti vsak dan koristen. Vendar skavt | Peter | ni omagal, nego je dan za dnem opravljal koristna | A |
juhi je bil ‒ zdrob. Globoko je vzdihnil skavt | Peter. | V kuhinji ni bilo žive duše. | A |
pridružil: pomigal je z repom in se obliznil. Skavt | Peter | je bil jako zadovoljen sam s seboj ‒ vsako dobro | A |
jim je razložil s prijazno besedo, da ima sin | Peter | danes svoj koristni dan in da jim k zdrobovi | A |
če bi ostal v sobi, bi mu jo bil vzel skavt | Peter, | kajti je neverjetno, kako postane človek lačen | A |
ristnih del. . / . / stran 32 . / Tega tudi skavt | Peter | prej ni vedel, dokler ni izkusil. Pa je bilo | A |
Skavt ravna lepo z živalmi.« Pa si je skavt | Peter | neugnano prizadeval, da ustreže tudi temu zakonu | A |
položaj čisto drugačen. Ocvrte piščance je skavt | Peter | silno ljubil.Toda je dejal, da ocvrti piščanci | A |
bo ocvrt. Tako krasno je znal govoriti skavt | Peter | in ni le govoril, nego je tudi verjel, kar je | A |
so prihiteli in kužo rešili slušalk. Skavt | Peter | je dejal: »Sonato igrajo ‒ sonate meni tudi | A |
in je z glavo majaje šel v kavarno. Skavt | Peter | pa je premišljeval očetove besede in je spoznal | A |
Bi-pi! Brat | Peter. | « Ni minilo teden dni, pa je skavt Peter prejel | A |
Brat Peter.« Ni minilo teden dni, pa je skavt | Peter | prejel odgovor: »Ljubi brat Peter! Bi-pi! | A |
pa je skavt Peter prejel odgovor: »Ljubi brat | Peter! | Bi-pi! | A |
Radio.« . / . / stran 39 . / Skavt | Peter | in pijanci Pijanci so resnično vredni usmiljenja | A |
To je jako žalostno! Tudi skavt | Peter | je bral zanimivo historijo te smrti. Bral jo | A |
smrdljive žlindre. »Bi-pi!« je vzkliknil skavt | Peter | ‒ to je skavtsko geslo in pomeni: Bodi pripravljen | A |
pomeni: Bodi pripravljen! ‒ in je bil skavt | Peter | pripravljen.‒ | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |