»Da, moja perica.« »Hm ... da ... nu,« je momljal Peter Petrović, majal gla vo in gledal na črepinje v nadporočnikovi roki. Potem je porinil čepico niže v tilnik ter rekel: »Ej res, gospod nadporočnik, neki moj človek biva pod najino skupno streho, pa ga Vam še nisem predstavil.