Spravljali so otavo, modro nebo je bilo prepreženo s tistimi nežnimi, pernatimi oblački, ki oznanjajo dež, in hiteti je bilo treba, da še danes pride seno pod streho. »Pa stopita še vidva pomagat,« je rekla Pirčeva možu, »ti in Peter, saj vidiš, kako se mudi z delom!« »Nisem vajen,« je ugovarjal Pirc.