Peter (701-800)

blizu regljajo strojnice in treskajo mine.	Peter	pridrvi naproti s svojo četo. »Kam?	A
»Pomagat! Na kolodvor!« v diru odgovori	Peter,	plane čez progo in zdrvi po pobočju v grapo	A
Tone komandir.	Peter	komandir - - « »Vi komandir,« se nasmehne	A
Sova in pogleda Petra, ki leži zraven njega.	Peter	strmi navkreber.Nenadoma se mu oči zaiskrijo	A
ki se že pripravlja na svojo tretjo žrtev.	Peter	spusti rafal. Nemškemu ostrostrelcu omahne	A
Ranjenci!« zavpije Tildica in plane vstran. »	Peter!	« zakriči Sova, pokaže Petru strojnico in plane	A
rešitvi se je posebno goreče uprl Graparjev	Peter.	»Kaj,« je vprašal ogorčeno, »ali je	A
je rekel Zagričar. »No, torej,« je pribil	Peter	in razširil roke. Z Vencovo kratko pametjo	A
»Kje je pas?« »Kakšen pas?« se je začudil	Peter.	»Pa vrv?« je vprašal Kuščar glasneje	A
kakor bi se zbudil iz hudih sanj. Izidor in	Peter	sta se spomnila, da je Ivanc najbrž z njo zavezal	A
bornega mrtvaškega odra pa sta ležala Graparjev	Peter	in Šmonov Izidor in skrbela, da bi luč ne ugasnila	A
Še zadrgalica je bila moja.«	Peter	pa je razmišljal, če mu ob zadnjem srečanju	A
težave. »Tako mu je bilo pač usojeno,« je dejal	Peter.	»Če bi ne bil našel tvoje zadrgalice, bi našel	A
nasprotnikom, kakor je rekel Zagričar. Graparjev	Peter	je v naglici prelistal Gregorčičeve pesmi in	A
ki se je bila ponoči natekla v jami, in je	Peter	stopil na rob groba, so mu resnične solze zalile	A
stopili k Mihu na žganje. Moj Jezus, Izidor,	Peter	in Zinka so skupaj sedli k mizi in molčali.	A
se vračali v dolino, se je dan že nagibal.	Peter	se je zamaknil v zahajajoče sonce in se trdno	A
sreca_kr.098 . / 98 CIRIL KOSMAČ . / . \/ . / »	Peter	bo o Vencu napisal povest.«	A
upiral po svojih skromnih močeh. Tudi Graparjev	Peter,	ki je bil v šoli najbolj miren in najboljši	A
napisani: Zinka je imela svoj cilj v krvi,	Peter	v užaljenem srcu, Izidor v granatah, patronah	A
šle mimo nas, ne da bi jih polno izživeli.	Peter,	Izidor in Venček pa niso bili deležni tega življenja	A
Učiteljevo pridigo o ciljih si je zapomnil samo	Peter	in še ta le zaradi tega, ker mu je učitelj vpričo	A
povesti?« »Kaj to tebi mar!« se je obregnil	Peter	in potegnil Venca za sabo.	A
ukrene. Nemara pa je kakšna rešitev; če je bo	Peter	gotovo vedel zanjo. V Graparjevi kleti	A
vse koprive, toda koristilo ni nič. Izidor in	Peter	sta se mu dolgo smejala in se na tihem čudila	A
našega letnika.« »Pologarjev?« je zamahnil	Peter.	»Ta se gotovo ne bo maral voziti z nami.	A
red izčrpan, težko posvetovanje zaključeno in	Peter	je skuhal črne kave, da so se pokrepčali.Potem	A
pokrepčali. Potem je šel Venc domov, Izidor in	Peter	pa sta se napotila k Mojemu Jezusu, da se pomenita	A
ga vztrajno naskakovali od vseh strani, sta	Peter	in Izidor prišla do gostilne Mojega Jezusa.	A
Ali pa prideva rajši jutri,« je rekel	Peter	in se hotel vrniti. »Kaj se bojiš?	A
dejal Izidor in samozavestno stopil v vežo.	Peter	je tudi vzel pogum v roke in stopil za njim	A
kakor njen gospodar. Teden dni kasneje so se	Peter,	Izidor in Venc peljali na nabor.Takega letnika	A
njimi. Izidor je kvantal in se širokoustil,	Peter	ji je govoril o ljubezni, o smislu življenja	A
Venc in Izidor sta stopila za njim.	Peter	pa je ostal v koleslju, nagnil glavo, se zamaknil	A
pretresljivo. Moj Jezus se je okrenil na kozlu,	Peter	se je zdramil in zaplaval z rokami po zraku	A
razgovoru, ki se je pletel med Petrom in Izidorjem.	Peter	je bil kajpak načitan človek - saj je vse noči	A
vztrajneje molčal. »Kaj pa tako molčiš?« je rekel	Peter.	»Saj ne molčim,« je zastokal Venc, se	A
bi hotel nekaj povedati. Toda šele ko se je	Peter	znova zamaknil v knjige, je plašno zamrmral	A
odkimal. »Kaj drugega?« je strože vprašal	Peter,	ki je Vencu večkrat razlagal sanje.	A
in celo zjočem se,« je sramežljivo priznal.	Peter	ga je začudeno pogledal, potem pa vstal, šel	A
gospodarilo srce. Nekega nedeljskega popoldneva sta	Peter	in Izidor pograbila Venca na cesti in ga vlekla	A
rekel Izidor. »Poviškaj!« se je nasmehnil tudi	Peter	in pogledal v stran. Venc je obstal	A
se že spet ženiš?« sta se oba hkrati začudila	Peter	in Izidor. »Nič, nič.	A
odpuščanja. »Ali si si kaj izgovoril?« je vprašal	Peter.	Venc je začudeno izbuhnil oči.	A
je jezno zakričal Izidor in stopil k oknu.	Peter	se je dvignil, dostojanstveno vrgel dolge lase	A
k Petru. »Kaj je?« je nejevoljno zagodrnjal	Peter.	»Spet sanje?«	A
zdaj pojdi, saj vidiš, da delam,« je nergal	Peter.	»Saj grem,« je zastokal Venc in se pobral	A
odprl vrata v klet in položil nogo čez prag, je	Peter	zakričal nanj, naj ostane v veži. »Zakaj	A
ponižno vprašal Venc. »Nemara si ušiv,« je dejal	Peter.	»Saj me nič ne grize,« je odvrnil Venc	A
popraskal pod pazduho. »Tamle sédi,« je rekel	Peter	in mu pokazal skrinjo pri vratih. Venc	A
je ponižno sédel, kamor mu je bilo ukazano.	Peter	je šel nekajkrat po sobi, metal lase s čela	A
je počasi povedal Venc. »Mhmja,« je zamrmral	Peter.	Venc se je odkašljal, se ozrl okrog	A
gumb k srajci. »Bele niti nimam,« je rekel	Peter.	»Pa daj črno,« je dejal Venc, si slekel	A
vrv in stopil v vežo. »Kam greš?« je vprašal	Peter.	»Po drva.	A
»Ti, zakaj pa je meni tako usojeno?«	Peter	je začudeno zmajal z glavo, vrgel lase s čela	A
Venc se je okrenil in šel.	Peter	se je nagnil skozi okno in gledal za njim, ko	A
povedal s tihim, zamolklim glasom: »Obrekarjev	Peter	je umrl ...Kaznilnica pošilja, kar je ostalo za	A
nezaslišanega, nekaj predrznega in lepega, ker je	Peter	s tem dražil Lahe - a hkrati je bilotudi nekaj	A
pasa kratek, okovan kij in stopil k Petru.	Peter,	bled in izmučen, se je zravnal: njegova kodrolasa	A
slišal top udarec, ki je padel v ženski jek.	Peter	se je zamajal.Caposquadra je pomignil svojim	A
bridka bolečina, kajti spomnil se je, da ga	Peter	ne bo nikdar več ustavil na mostu, si pahnil	A
zadnjič povedal, da sem Čelarjev Venček.« In	Peter	se ne bo več široko zasmejal, se s plosko roko	A
»Kaj je durak?« In tudi	Peter	se ne bo več nagnil k njemu s svetlimi očmi	A
svinčnik, ampak ne cedel ...« »Ne, nikdar več mu	Peter	ne bo dal kovanca za dve liri ... nikdar več	A
so mrko vzbočili obrvi in stisnili čeljusti -	Peter	je bil popolnoma nag.Z levico je držal na rami	A
nagonsko pritisnil roko na usta. V obraz je bil	Peter	popolnoma spremenjen: izpukali so mu bili brke	A
zakričal vanj: »Evviva l'Italia! ...«	Peter	je molčal.Caposquadra ga je s kijem udaril po	A
Caposquadra ga je s kijem udaril po glavi.	Peter	se je zamajal, a se je obdržal na nogah.	A
l'Italiaaa ...« se je spet zadrl caposquadra.	Peter	mu je gledal naravnost v oči in molčal. Caposquadra	A
molčal. Caposquadra je spet zamahnil s kijem,	Peter	se je opotekel, a padel ni. »Evviva	A
« je že ves iz sebe zavreščal caposquadra.	Peter	je molčal.Caposquadra je vztrepetal od besa	A
poveljeval: »Uno, due, tre! Bevi!«	Peter	ga je zaničljivo pogledal, počasi dvignil maseljc	A
karabinjerjev ter jih hkrati strašno sovražil.	Peter	se mu je smilil v dno duše, ker ga je imel rad	A
tega, ker je vedel, da mora tako trpeti ... kajti	Peter	je komunist, s tistimi drži, ki hočejo poklati	A
sramota, taka sramota za našega Lojzeta! Ta tvoj	Peter	-Joj!	A
Joj, joj! Tvoj	Peter,	vaščan našega Lojzeta, pa ti rovari zoper domovino	A
In to je bila najgrša svinjarija! ...	Peter	se je privlekel domov - samo senca nekdanjega	A
katerih so žalili organe javnega reda in miru;	Peter	Kline, brez poklica, številka osebne izkaznice	A
obsodil na grmado 30 čarovnic, nič boljši ni bil	Peter	Šac ali že omenjena dr. Barth in Lampretič.	A
Simon, je rekla, zaradi mene ste lahko tudi	Peter.	Smejala sta se, pila sta vodo, Simon je imel	A
pojdi za menoj, naj grem od tod, kakor je šel	Peter	za angelom, ko je mislil, da vidi prikazen,	A
tam je veriga, v katero je bil uklenjen sveti	Peter,	njegova palica, trn iz Kristusove krone, žebelj	A
samega sebe, govori Simon, sem Simon, ki sem	Peter,	slepim se, mordame slepi moj vid, morda sluh	A
bilo ime tistemu njenemu pesniku. Ali ni bil	Peter?	Študiral je medicino.	A
pesnikovo knjigo in si osvežil spomin: ni bil	Peter,	pač pa Ignacij, zbirka se ni imenovala Morfijske	A
govori o teku in o klicajih. V tečaj včasih pride	Peter	Diamond, prijatelji ga kličejo Pedro. Diamond	A
resnici se menda piše drugače, morda Juarez.	Peter	Diamond se pripelje s kolesom.Piše o kolesu	A
kolesu, napisal je knjigo o mestu in kolesu.	Peter	Diamond živi z Ireno, živita kot umetnika, umetniško	A
počilo, mu je predstavila svojega prijatelja.	Peter	Diamond je bil pisatelj, napisal je uspešnico	A
Je povabljen. Izkazalo se je tudi, da	Peter	Diamond včasih obišče delavnico, ki jo vodi	A
je včasih nekoliko dušila med smehom in jo je	Peter	Diamond prijazno tolkel po hrbtu.Gregorju je	A
Računalniški možgani hrustajo in cvilijo. Po St.	Peter	Streetu se vali kič. V Preservation Hallu igrajo	A
rjavega rečnega rokava. Irene Anderson in	Peter	Diamond, Gregor Gradnik ju je opazoval, navsezadnje	A
nekemu biologu. O poslih in česnu? je rekel	Peter.	O poljubih in česnu?	A
O poljubih in česnu?	Peter	se je posmehoval, ljubeznivo.Peter je bil umetnik	A
Peter se je posmehoval, ljubeznivo.	Peter	je bil umetnik, smel se je posmehovati, spadalo	A
porušilo. Vsakokrat, ko se je to zgodilo, je	Peter	Diamond tolkel po plošči, zakaj vsakič je kazalec	A
pogrebih igrali jazz in se smejali. Smejal se je	Peter	Diamond, smejala se je Irene Anderson, Debbie	A
Irene je tekala po travi v kratkih hlačah.	Peter	je govoril o drugi izdaji svoje knjige New	A
je rekel. Zakaj ne, le zakaj ne? je rekel	Peter.	Zato, ker ga muči slovanski akcent.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani