Cerkev (301-400)

bi se moglo mimo njega brez pomisleka. Sveta	cerkev	je jako modra in vendar ni kratko malo laži	A
Ančka je vstala ob štirih in se napravila v	cerkev	k izpovedi.Članica Marijine družbe je bila in	A
Še nikoli ni stopila v čisto prazno, temno	cerkev.	Po prstih se je bližala misijonskemu križu, pred	A
je Ančka med zadnjimi družabnicami zapustila	cerkev.	Zunaj je žarelo jasno nebo.	A
»Ga nimam. Za v	cerkev	imam enega in za v šolo.« »To je strašno!	A
/ Mesec dni sta se Petrus in Makalonca v	cerkev	in iz cerkve grede srečevala in se bolj z očmi	A
poklicale botro in botra. Vsi so tekli v župno	cerkev,	toda vsi prepričani, da bodo nazaj prinesli	A
Ni pa minilo jutro, da bi Anže ne skočil v	cerkev.	»Dovolj maš sem v planini zamudil, moram jih	A
božja in naravna zapoved. . / . / stran 93 . /	Cerkev	je kasneje še dodala: »Praznovanje in počitek	A
pretežko in predaleč.« Dobro poznam staro prvo	cerkev,	kamor so imeli po več ur daleč do nje nekdanji	A
tudi oranže. Vsak deček, ki je nesel beganico v	cerkev	k blagoslovu, je dobil za nošnjo vsaj štiri	A
Zazvonilo je.	Cerkev	se je polnila.Klopi so bile zasedene, polnilo	A
je po sili vso noč. Počasi se je naravnal v	cerkev.	Ko je prestopil prag, je zagledal trumo senc	A
»Rada.« Saj bi bila tudi v	cerkev	šla, pa si mu ni upala reči. »Pa skuhaj kaj	A
sorodniki. Ženske, vse črno oblečene, so šle takoj v	cerkev,	moški so se ustavili pred vrati in se ozirali	A
Justinijan in v srcu obljubil zlato svetilko v	cerkev	sv. Sofije, Ukazal je dati Hunu denarja, da	A
* Sveta Modrost. . / . / stran 104 . / Ta	cerkev	stoji še danes, spremenjena v turško mošejo	A
Bospor za hrano hudičem ali bi jih bili dali v	cerkev	svete Sofije, samo da bi zmagal zeleni in osramotil	A
katerih so zevali z groznimi žreli računi za	cerkev	svete Sofije.Res se je dvigal zid že blizu do	A
navzočimi dvorjanicami, obdana z nimbom svetosti, v	cerkev	Naše Ljube Gospe, kako bodo vse povešale oči	A
Kristus mi ne zameri ‒ ‚pa je šla molit psalme v	cerkev	Naše ljube Gospe.’ 𠆪ha, molit psalme!Že vem	A
so jo grabili iz skladišča, pripravljeno za	cerkev	sv Sofije.Koder je vrtal klin Herulov in Germanov	A
»Poglejte: Tri plašče sem kupil za	cerkev,	dva lustra; tole bajto sem pokril; če krava	A
Lucija je bila kot roža. Vsa	cerkev	je pri poroki strmela vanjo in najbolj zavistni	A
je, še majhno, bledikavo otročè, prislonil v	cerkev;	v dolgo, črno hrastovo klop se je vrgel kakor	A
med prvimi v vasi; če kateri, je njej hoja v	cerkev	preluknjala nemalo podplatov.Mlada Meta res	A
pot, in vendar jih je res nosila živa roka.	Cerkev	je bila ledena.Kdove kdaj sem na teh mokrih	A
dogaja in česa se je bati prav tiste dni. In v	cerkev	sem hodila.Za k maši sem si vedno oblekla pravo	A
No, Bog gotovo je, drugače ne bi hodili v	cerkev,	kamor sem jaz vedno šla sama od sebe, nič me	A
Možgana je nekoč štel med svoje dobre stranke. V	cerkev	družina sicer ni hodila, so pa plačevali na	A
odpravila k vstajenju v sosednjo dekanijsko	cerkev,	medtem ko so oče čuvali dom.Ker je kljub davno	A
občudujočih ga tovarišev, ki so bili namenjeni v	cerkev.	Po kosilu se je spet česal, krtačil obleko in	A
travnikov in njiv se je dvigala na gričku farna	cerkev	ter dremala v poletni bleščavi. Na mostu	A
začetkom večernic opazovali odsvitajočo se belo	cerkev	na daljni Oljski gori.Zlate pismenke na plošči	A
si je palil kratko pipo. ”Seno boš zažgal - v	cerkev	pojdi rajši!“ je kričal Aleš in je žugal z gorjačo	A
stran 215 . / Globoko upognjen je stopil Aleš v	cerkev,	ki je bila že precej polna.Potaknil je roko	A
pusti pri miru, celo opolnoči ne, pa lazi še v	cerkev	za mano, izkušnjavec! Stran se poberi, v imenu	A
Ves potrt in zlovoljen se je vrnil Aleš v	cerkev	in dolga in puščobna kakor nikoli se mu je zdela	A
te bo strah, poglej skozi okno, pa boš videla	cerkev,	božji hram, in konec bo vseh izkušnjav in bolečin	A
tolažbe in mirú, je stopila v frančiškansko	cerkev;	in komaj je prestopila prag, komaj je pomočila	A
dodelil, zaslužena je!“ Hitro se je napotila v	cerkev,	da bi opravila spoved še pred jutranjo mašo	A
pokesal, ko je čas in priložnost?“ In je stopil v	cerkev.	Vse temno je že bilo, samo večna luč je gorela	A
oltarjem? Miš je bila, pa drugega nič, zakaj v	cerkev	si izkušnjavec ne bo upal, kakor je neveren	A
Delat, kanalja, delat! Pomedli bomo	cerkev	in umili razpelo tudi brez tvojega jezika!To	A
pel novo mašo, ko je bila v svetli gloriji vsa	cerkev,	takrat sem jo zaslutil ... takrat sem čutil, kako	A
zaklicala mati še na pragu za njim. Šel je v	cerkev	s tako lahkimi koraki, kakor da bi ne nosil	A
in vriskajoče petje zvonov. Kasno je prišel;	cerkev	je bila že natlačena, in kakor je bil droban	A
dan in ne to noč. Na holmu je stala samotna	cerkev;	v linah je stokal veter. Hlapec je poslušal	A
je videl hiše na desni, na levi ob poti, tudi	cerkev	je ugledal na holmu. Pred njegovimi zameglelimi	A
in že nocoj bom gledal svojo mladost. Kakor v	cerkev	pojdem, po odvezo in blagoslov.Moč je zdaj v	A
obzorju, že čisto v sinji megli se je svetila	cerkev	na gori, kakor bela zvezda na jasnem poletnem	A
In otrok je bil Lenart. Ko so ga nesli v	cerkev,	je spal ves čas; tudi se ni vzdramil, ko so	A
priden fantek in rad ga imam. Ne gleda ošabno, v	cerkev	hodi, hvaležen je svojim dobrotnikom.Nobene	A
Pogledal je nakvišku, če se morda že ne prikaže	cerkev	svete Matere božje.Bila je še dalje in višje	A
doseglo cilj. Nenadoma je stala pred njim bela	cerkev	Matere božje.Tako sijajna je bila, da se mu	A
bolj počasi, bolj plaho, nego da bi stopila v	cerkev.	Lenart jo je pogledal z očmi in z vso dušo.	A
gozda na moji desni; na onem holmu stoji samotna	cerkev,	in kakor jo je oblivala nekdaj, obliva ja mesečina	A
svetilo se je samo Kristusovo telo. Stopil je v	cerkev	in cerkev se mu je zdela v tej samotni tišini	A
samo Kristusovo telo. Stopil je v cerkev in	cerkev	se mu je zdela v tej samotni tišini neizmerno	A
odprl duri na prižnico. Velika in tiha je bila	cerkev	kakor neizmeren grob.Naslonil je komolec na	A
njegovo srce; tako je bila tiha in samotna kakor	cerkev	pred njim.In leglo mu je težko na misli, da	A
lepega in veselega ni bilo v njem; bilo je kakor	cerkev	tam doli, prostrana in neprijazna posoda noči	A
ranil noge, da so krvavele. Odprl je duri v	cerkev.	Pred oltarjem je gorela večna luč; in ko je ugledal	A
zraven z lepo rumeno skorjo; napravljal bi se v	cerkev,	mati pa bi nalivala kavo in govorila bi o novi	A
sonce je sijalo in Tone se je napravljal v	cerkev,	da bi zvonil k jutranji maši.Truden je bil in	A
jutranjem soncu so se svetile hiše, se je svetila	cerkev	od daleč.Ljudi je srečaval poredkoma - ženske	A
diši v kuhinji in mati stoji pred ognjiščem; v	cerkev	ne more, zato ker nima obleke,; stoji pred ognjiščem	A
- Ugasnil je luč, nato je odklenil duri v	cerkev;	ključ je bil v ključavnici.Naglo, s sklonjeno	A
ulicah in je ogledoval ta čuda; nato je stopil v	cerkev,	pokleknil je pred stranski oltar in je dolgo	A
culo in palico; porušili bodo to oskrunjeno	cerkev,	da ne bo kamen ostal na kamnu!« Tako	A
mesto od daleč, mislil bi človek, da je kakor	cerkev,	kadar je zgodnja maša.V resnici pa je pusto	A
Tako sta šla in sta prišla v krčmo, lepšo kakor	cerkev.	”Pij, Jakob!“	A
zjutraj navsezgodaj, zato ker sva šla peš v	cerkev;	tudi klobuka ni imela sama in tudi ne svetle	A
samovala vrsta belih brez, v daljavi se je svetila	cerkev	na nizkem holmu. Cesta je bila prašna in mrtva	A
komaj in takoj je človek vedel, kako in kaj. V	cerkev	je res hodil, še k deseti maši je prišel časih	A
164. . / Trg pa je bil tih in prazen, kakor	cerkev	po litanijah; nobenega uradnika ni bilo pred	A
beži od mene! Spodoben človek sem in hodim v	cerkev!	...Njen glas je bil, Lize glas je bil, satan pa	A
... Kajti ... spodoben rodoljub sem in hodim v	cerkev!	...“	A
žalostno mislijo, kakor ni dobro, če stopi v	cerkev	z grehi obložen.Njene besede niso bile, ki so	A
hodi v krčmo pit, molit in vest izpraševat pa v	cerkev,	ne narobe; župnik ne bo točil, krčmar pa ne	A
osojniški farani hudo potrti in so hodili rajši v	cerkev	nego v krčmo. Tudi se jim nikoli poprej ni toliko	A
božični maši polnočnici. Prej je bila farna	cerkev	vse do stropa žarko razsvetljena, podobe svetnikov	A
Tiho in ponižno je stopila z bosimi nogami v	cerkev	in je pokleknila pred oltar, na vegasto, leseno	A
Na nizkem holmu, na široki krtini, je stala	cerkev	podružnica, stara in umazana, z nizkim sivim	A
mrači, zazvonilo bo kmalu in župnik pojde v	cerkev.	Zatorej je čas.	A
Gospod so gori, pa bi jih motil; napravljajo se v	cerkev.	“-- ”Čemu pa se razgovarjam s to žensko?“ je	A
Pa brž napravi, . / . / stran 112 . / moram v	cerkev!	“-- Že je mislil Mate, da bi spet zavezal, odšel	A
Ali veš, zakaj so ga spodili iz šole? V	cerkev	ni hodil, vagabund je bil!Nikoli ne bo nič iz	A
je z molkom in molitvenikom v roki hitela v	cerkev.	Pogledala je zlovoljno izpod obrvi, postala je	A
ozrli za njo in pospešila je korake. Tam je bila	cerkev,	velika in ponosna; visoke kamenite stopnice	A
dokler ni pogasil cerkovnik sveč pred oltarjem.	Cerkev	je bila prazna, le pred velikim razpelom poleg	A
ruto in je spravila molitvenik; nato je šla v	cerkev.	V zakristiji je bilo hladno, le malo blede	A
mislila nevesele misli, oči so strmele v mračno	cerkev.	In tedaj se je prikazalo čudo očem, zastrtim	A
nezaupen in potuhnjen je bil njegov obraz!“	Cerkev	sama, siromašna in polurazpala, kakor je bila	A
so bežali v noč. Tedaj pa se je visoka temna	cerkev	zamajala.Marko je obedve dlani pritisnil na	A
vzdihovala je po strmih stopnicah, stopila je v	cerkev.	Pod stopnicami je ležal pijanec, spal je trdno	A
tam gori, iznad gozda, je že pozdravljala bela	cerkev,	pozdravljala je poleg cerkve bela krčma.Romarjem	A
odpustkov bil deležen!“ Stopili so romarji v	cerkev	- ali kaj bi v cerkvi, ko ni bilo v srcu bridkosti	A
”Ni treba čakati!“ je ukazala. ”Kar v	cerkev	pojdite, saj me ne boste izgrešili!“ ”Moj	A
stresal in pozibaval. Nato so se napotile v	cerkev.	Skozi pisana cerkvena okna je sijalo veselo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani