Cerkev (101-200)

pobočju, kjer se je v mesečini svetila naša	cerkev	in križi na pokopališču.»Pa kaj misliš, da je	A
vasjo je na ozkem pologu stala naša čokata, siva	cerkev.	Na pokopališču so se svetlikali beli nagrobniki	A
Nisem se ozrl. Molče sem se zastrmel v	cerkev,	ki je v čistem pomladnem zraku stala tik pred	A
tatvino še posebno. Dva zmaja sta, ki nas žreta:	cerkev	in kapital. Kapital nam pije kri, cerkev pa	A
žreta: cerkev in kapital. Kapital nam pije kri,	cerkev	pa nam meša pamet.Govori o usmiljenju, dobroti	A
svojo vest s tem, da je bil potreben, saj še	cerkev	dopušča tatvino zaradi samoohrane.Kasneje se	A
zrinili skozi križe in prihiteli k cerkvi. V	cerkev	se niso upali, ker so bili preveč preplašeni	A
se je pravkar začela. Tantadruj bi rad šel v	cerkev,	ker je bilo notri tako lepo, toda vedel je,	A
zravnala, stopila s svojim pritlikavim ženinom v	cerkev	in se odzibala naravnost pred obhajilno mizo	A
Ko so orgle zabučale, so šele prikorakali v	cerkev	trije Ludvikovi bratje.Previdno so se drsali	A
trebuha »Gloria in Excelsis Deo«, se je vsa	cerkev	ginjeno oddahnila. Najbolj pa so se seveda oddahnili	A
Župniku je zastal korak pred vrati v zakristijo,	cerkev	je ostrmela, »gabrov grm « se je zganil in izbuljil	A
in stokajoč umrla v vsej svoji mogočnosti.	Cerkev	se je počasi izpraznila, samo Kobilčer je ves	A
za »moža« in Zagričar se je takoj napotil v	cerkev	na grič in je med potjo zbiral ostre besede	A
premakniti. Ob nedeljah je hodil z Marjanco v	cerkev.	Klečal je zraven nje pri oltarju sv. Neže in	A
odločno nastopil. V nedeljo se je v polmračno	cerkev	nenadoma usula velika pridiga o semenu hudičevem	A
„Tako ne pojde več! Mati	cerkev	takih stvari ne dopušča." „Saj v Rusiji	A
Bernard Tul se je oženil. Ko sta šla z Marjeto v	cerkev,	sta se pozibavala vsak na svojo stran; pri vsakem	A
prešinila ga je misel, da je nemara kdo okradel	cerkev.	Ni.	A
Johan Ot je bil ves blaten, ko je pritekel pred	cerkev.	Tam je imel kaj videti.	A
drugače. Za ženskami ni kaj dosti gledal, pred	cerkev	pa je pritekel, ko je bila tam oznanjena in	A
Raje so umrli. V R. so imeli nekoč svojo	cerkev.	Skrili so se na rob lepe dežele, molčati so znali	A
zdrahami spodjeda cesarjevo in cerkveno oblast.	Cerkev	sama najhujša bogoskrunstva zganja.Komaj je	A
mreži, ki visoko in nizko sega, ki stanove in	cerkev	in preprosto ljudstvo združuje.O zarotnikih	A
komisija dala s smodnikom razstreliti njihovo	cerkev.	Eksplozija je segla v nebo s svojim ognjem.	A
ko so si ogledovali hleve in kašče in tudi	cerkev	svetega Roka na hribu, ni povedal niti ene zanimive	A
nekaj časa ne bo šel iz dvorca, razen danes v	cerkev	k blagoslovitvi regimenta, ki odhaja v Šlezijo	A
prijezdil po škofovi maši v Radovljici pred	cerkev	in streljal v zrak.Se spomnite, Prevzvišeni	A
nekdaj, od najstarejših časov. Sveta katoliška	Cerkev	bi lahko bila ponosna na svoje sveto slovansko	A
prepričuje ljudi, da ne bi šli na romanje?	Cerkev	je zmeraj spodbujala ljudi k temu svetemu opravilu	A
peli, oglodavali kosti in nenehno hodili v	cerkev	in iz nje.Tudi potem, v župnišču, kamor so ga	A
iskali drug drugega med ognji in pri vhodu v	cerkev.	Stal je ob oknu in gledal njihove obraze, obsijane	A
stolpe turjaškega gradu, hodil je s starši v	cerkev	v kraj s pomenljivim imenom Rob, bil je na robu	A
mislijo, da kršimo vse božje zapovedi, da lomimo	Cerkev,	da dopuščamo krivo vero samo zato, ker hočemo	A
baklami bodo v nedeljo zvečer osvetlili vhod v	cerkev	in ves prostrani trg, lepe binkošti bodo, slavnosten	A
Moravčah so pri pri posvetitvi temeljnega kamna za	cerkev	Marijinega oznanjenja zakrožili nad škofovo	A
gospoda in njuno veliko spremstvo, vesoljna	Cerkev	in Evropa, se srečujeta s Tereso, malo Indijanko	A
patri, bratje in otroci, vse se zdaj zgrinja v	cerkev,	kakšno slavje.Simon gleda patra Inocenca, močno	A
petje nebeško, angelski kori. Pred vstopom v	cerkev	spet prinese tisti neprijetni vonj po razpadanju	A
videla Zlato skrinjo, ker jo bojo prenesli v	cerkev	Svetih treh kraljev v Kelmorajnu in ji bojo	A
kravo, ne kakršnokoli, ampak tako veliko, kot je	cerkev	Svetega Pavla v Londonu ali Svetega Petra v	A
spati, kmalu zatem pa vstati in oditi v mrzlo	cerkev	svetega Jakoba, ob tej uri je včasih mislil	A
ampak v trdnost temelja, na katerem počiva	Cerkev,	v trdnost in edinost mističnega telesa Družbe	A
nam ni dal ničesar od tega, kar imamo: mogočno	cerkev,	prelepo vas, hleve polne živali, skednje, bombažno	A
je Družba izdala, ki jih je izdala katoliška	Cerkev,	največja in vesoljna in edina, ki ji je pripadal	A
kajti vsak prebivalec Kölna ve: dan, ko bo	cerkev	dograjena, bo označil konec sveta... in tako	A
odprtimi rokami in počastitvami, ne zato, ker je	cerkev	zaprta, pač pa zato, ker so se vladarji zedinili	A
kakšno rešitev, pozna nekoga, ki vsak dan hodi v	cerkev.	..Ali hoče reči, da si lahko Katarina pogled	A
če Zlate skrinje ni. Vsak dan je hodila v	cerkev	Marijinega vnebovzetja, ta je bila odprta, sedela	A
bučno romarsko ljudstvo okrog njega, tišina	cerkev	v Waldshut, hrum in kletvice vojščakov Thomasa	A
oktobra. Prejšnji večer so šli v procesiji v	cerkev,	kjer se je opravila slovesna zadušnica z vigilijo	A
pobrali orožje in vso opremo ter jih zaprli v neko	cerkev.	Dali so jim vode in kuhane koruze.	A
obsije tako svečano, nobena tihotna in hladna	cerkev	vas ne napolni s takim visokim čustvom, kakor	A
da ne, Milena pa je priznala, da gre včasih v	cerkev.	Rekli so, da njihovega škofa nosijo z limuzino	A
Zaprosi ga, če lahko za kratek čas stopi v	cerkev.	Tako stoji Vladimir Semjonov pred milostnim	A
nekoliko pomaknjena v notranjost kamnitega dvorišča	cerkev	svetega Alojzija, na vzhodni strani trga pa	A
arhitekt Johann Fuchs je postavil Alojzijevo	cerkev,	ki je bila dograjena leta 1769, na nekoliko	A
pristan je zasidrana svetla in tiha Alojzijeva	cerkev,	z Gabrijelom in Rafaelom, z Ignacijem Loyolo	A
hipu mi je bilo jasno, da to ni to. Ni tista	cerkev.	Vseeno sem stopil do oltarja.	A
sem moral na pot. Hotel sem poiskati tisto	cerkev.	A dobro sem si zapomnil njegov obraz in njegovo	A
dvignil pogled, sem vedel, da je tukaj tista	cerkev	in ves velikanski oltar, poln podob, zlatih	A
pa mojster z brivskimi vodicami. Šel sem v	cerkev	in brez misli stal pred oltarjem in gledal modro	A
ozrl se ni k vse večji gruči pred cerkvijo.	Cerkev,	pred katero je razgrajal Fedjatin, bo čez nekaj	A
dopusta. Njegova prva pot je bila v bližnjo	cerkev.	Cerkev je bila prazna,vse,	A
Njegova prva pot je bila v bližnjo cerkev.	Cerkev	je bila prazna,vse, kar je bilo vrednega, je	A
minili. Kot vzornega vojaka so ga poslali v Belo	cerkev,	kjer se je mesec dni učil za voznika tovornjaka	A
pred sabo, na drugi strani, je imel trebanjsko	cerkev,	poleg katere se je nahajala njihova forma viva	A
Vedel je, da ni nikakršen verski blaznež, da v	cerkev	zaide prej poredko kot pogosto, vendar ni niti	A
super, je nekdo vzkliknil... 2. julij '91, Bela	cerkev	Joco je čepel v zvoniku cerkve zaselka	A
Joco je čepel v zvoniku cerkve zaselka Bela	cerkev	in z daljnogledom spremljal dogajanja v Krakovski	A
častnimi izjemami neznatne. Sredi vasi stoji	cerkev	sv. Jurija, Dolincem priljubljenega patrona	A
je treba davek plačevati ali hčer omožiti ali	cerkev	popravljati. Na enem kraju griča stoji Rožančeva	A
hčeri: »Le napravita se,« pravi, »pojdita v	cerkev,	jaz bom pa pazil doma.«Onidve gresta.	A
pa klobuk na glavo in kožuh nase, pa teče v	cerkev,	in za noben denar ne ostane več na sveti večer	A
romarjev, se Ožbe ne zlaže, trdeč, da je bila	cerkev	natlačeno polna in da je pol ljudi še zunaj	A
In kako oblastno razkazuje po svetem opravilu	cerkev	duhovnemu gospodu ali kakemu drugemu veljaku	A
tistega Tineta, ki postrani hodi. Ko je bil pokril	cerkev,	pa pravim, naj še zvonik malo zamaši, ki je	A
človeka; in kje se takih ne dobi? Ogledala sta si	cerkev	in odšla. Ko pa je hotel Ožbe opoldne zvoniti	A
do svojega cilja, in kmalu jih povabi zvon v	cerkev.	Juri še ni bil nikdar tukaj, in storilo se mu	A
Juri, Rozalka pa je odšla, da se pripravi za	cerkev.	»Kar pojdimo, kar pojdimo!« je priganjala mater	A
deklici vsaka svoj jerbas z lepim prtom pogrnjen v	cerkev	k blagoslovu. Koder so druščino srečevali ljudje	A
sta nesli dekleti lepih vencev in cvetlic v	cerkev.	Vse je hotelo biti pri opravilu, in mati je rekla	A
koncu dolinske vasi, kjer je bival do smrti. V	cerkev	je hodil vsak dan, vbogajme je začel dajati	A
drevjem, čez pokopališče, ki obdaja podružniško	cerkev	sv. Andreja, mimo hiše cerkovnika in čevljarja	A
pod župniščem na mehko travo, na kateri stoji	cerkev.	Tukaj je že bilo zbranih mnogo romarjev, ki so	A
Dva uboga fantiča za norca imaš.« »V	cerkev	pojdi, v cerkev,« ga je zavrnila najstarejša	A
fantiča za norca imaš.« »V cerkev pojdi, v	cerkev,	« ga je zavrnila najstarejša, »in pusti ljudi	A
Mana zagledati v te divje oči! »Pojdimo v	cerkev!	« je dejala Rozala in se obrnila in Jerica za	A
ali pa dva,« je dejal fant. »Ali ne greš še v	cerkev?	Zamudil boš.«	A
zabavljivca, potem se je obrnila in hitela v	cerkev,	žalostna, da se njen Gašper brati s takšnim	A
njegovo koso. Nič več ne bodo hodili skupaj v	cerkev	in iz cerkve, ona vesela kakor škrjanec, in	A
nosil med potom ogrnjeno. Klančarja je vleklo v	cerkev.	Tam je padel na kolena in molil goreče, kakor	A
Tonetu je bil naročil župnik novih klopi za župno	cerkev.	Tega naročila se je Tone tem bolj razveselil	A
Gašper Brica in še par drugih pivcev. »Bric,	cerkev	pojdi pometat!« je pozdravil Gašper, da bi prehitel	A
se mi je dobro posrečilo. Stopil sem malo v	cerkev,	in kmalu pride mimo mene ‒ kaj praviš kdo?Sam	A
ravnaš z ženo kakor s psom; potlej greš pa v	cerkev.	Če si župnika premotil, ali meniš, da boš Boga	A
Krsta z mrličem se je bila ponoči prenesla v	cerkev,	in zjutraj je prišel Tetrev zvonit.V nos mu	A
veš, zakaj hočeta oba otroka vedno z menoj v	cerkev	iti, ne s teboj?« Kako lepo jima je pa tudi	A
župnišču, da odidejo v slovesnem sprevodu v	cerkev,	je peljala Mana svoji dve skesani grešnici naravnost	A
Mana svoji dve skesani grešnici naravnost v	cerkev	k spovednici, kjer sta pokleknili vsaka na eno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani