Cerkev (801-900)

utopljena v svoje pogovore. »Zakaj ne prihajate v	cerkev	k molitvam?Petje je res dobro in glasovi ‒ kakor	A
njegovi so bili sploh skoro samo kmetje ‒ pa v	cerkev	jih ni pustil, nego samo na odhodnjo jih je	A
pripeljala dolga vrsta kočij in vozičev pred farno	cerkev,	vse polno svatov; gospodje so nosili vsi široke	A
se zaradi pomanjkanja vozov prej niso mogli v	cerkev	peljati, in pri izvrstnem obedu se je razvnela	A
pod vrhom stoji prijazna, na novo pobeljena	cerkev	z nizkim, poleg nje prosto stoječim zvonikom	A
doline, čigar vrhunec diči majhna podružnična	cerkev.	Tudi kaplan je bil naprošen, da jim bere mašo	A
oba grobeljska trgovca, ki sta prihajala v	cerkev	navadno tedaj, ko je župnik završeval svojo	A
umevno, saj tisti po krajevni navadi ne gre v	cerkev,	kogar »mečejo z lece«; adjunkt Pavel pa tudi	A
otrokom butare, da jih ponesó cvetno nedeljo v	cerkev,	in lazil je po gozdu iskat in rezat drobnih	A
V nedeljo popoldne je šla deklica zopet v	cerkev,	stari pa oprezovat.A sreča mu ni bila mila.	A
Bunček. »Sto goldinarjev za rimske maše pa za	cerkev	tudi petdeset goldinarjev!« »Pa za sedmino?	A
to na misel, ko je šel nekoč s svojo ženo v	cerkev	k zgodnji maši. »Veš kaj,« dejal je tedaj,	A
potem treba krstiti ga ‒ pogojno, kakor veleva	cerkev.	Zvečer se vrne hlapec Jurče s poročilom, da	A
svet. Kdor je videl le domačo vas in domačo	cerkev,	ta ne ve mnogo povedati in ne zna, kako ravnajo	A
vztrajnostjo, tako da je srečno priril v maloprostorno	cerkev.	Tam se je bila pridiga pričela.	A
višji, drugi običaji. Prosil je, da ga vedejo v	cerkev	pred oltar. Tam je pokleknil pred podobo matere	A
potem rad obsedel v krčmi, ako je šel dopoldne v	cerkev.	»Naj gre pa s hlapcem!	A
grozno pretresla. Z doma se je videla prijazna	cerkev	na nizkem holmu, ravno tako kakor pred sto leti	A
namenom, da ga nihče ne najde in da ne pojde v	cerkev.	Hlapec ga je klical navsezgodaj, večkrat in glasno	A
na hlevu v strahu, da ga kdo siloma vleče v	cerkev	in da se tam izpolni nad njim kazen, ki mu je	A
postaren možič s kratko pipico v ustih. »V	cerkev	naj bi šel, nesnaga!« jezil se je hlapec ter	A
katero so pili in zauživali pred odhodom v	cerkev,	bila je tudi obila.Vino je že teklo po mizah	A
nevidne osebe: »Dalje ne moremo, ker vidimo ondi	cerkev;	stopiti pa ne smemo na prostor, ki je od cerkve	A
nekdanjih cesarjev. Tukaj ti je najočitnejša	cerkev	sv. Petra, ta najznamenitejša, najveličastnejša	A
podstava rodbine, steber človeške zadruge.	Cerkev	in država ščitita zakon s svojo oblastjo in	A
poviša in pomnoži duševne svoje vrline, in da	cerkev	pač sme obsojati narodnostno idejo, kadar se	A
in z verstvom naj se bavita edino rodbina in	cerkev.	’ Sedanji rod pak je odpravil vero, cerkev in	A
cerkev.’ Sedanji rod pak je odpravil vero,	cerkev	in rodbino; zatorej tudi ne pozna dualizma med	A
tesni ravnici se diči ponosna, visoka farna	cerkev	svetega Martina na Rávinjah.Za vasmi se v polkrogu	A
mogočnih zvonov, s katerimi se ponaša farna	cerkev	na Rávinjah, in se čudil njih odmevanju od skalnih	A
zazdelo za malo, da bi hodil vštric očeta v	cerkev.	Mladi Lovrač pa, željan vsega, kar se je godilo	A
ljudje. Večkrat ga je prosila, naj gre z njo v	cerkev,	pa jo je vselej osorno zavrnil: »Nič ti ne branim	A
pridigal Lovrač. »Vi hodite poslušat fajmoštra v	cerkev	in mislite, da kaj veste. Čenče so to.	A
in otrokom. Drugi otroci so hodili v šolo, v	cerkev,	Lovračevi so se ubijali z ovcami po goličavah	A
jih že v šolo ne pustiš, bi jih pustil vsaj v	cerkev.	Vsi ljudje se že zgledujejo in vsak te obsoja	A
smejo goljufati, krasti, ubijati, jim ni treba v	cerkev,	da veš!« Jera je obmolknila in oči so se ji	A
pridige in vsega. Tatu in goljufu pa ne pomaga ne	cerkev	ne duhovnik, pa naj po kolenih drsi okrog vseh	A
fari so čakali znanci in spremili rajnico v	cerkev	in do groba. Pri pogrebu se je nabralo nekaj	A
redko govorili. Ob nedeljah so skupno hodili v	cerkev,	potem pa molili na materinem grobu. Lovrača	A
Mrak se je že lovil med drevjem, zagrinjal	cerkev	svete Katarine in tudi skozi okna je pogledal	A
mežnarjem, ker je tako rad hodil pomagat v oddaljeno	cerkev.	Tu se pa zlepa ne more privaditi ljudi, grčavi	A
Najbolj čuden je pač Bogataj. Saj še v	cerkev	ne hodi rad.Tako bogat je, pa še svoje klopi	A
naselju. Na gričku se je smehljala skoraj nova	cerkev,	v vencu pod njo so se stiskale v meline lesene	A
Bajžlju zdelo. Sneg je že zametel pota in	cerkev	na griču je nekam majhna kukala iz snega.Ostra	A
Še župnika je ugnal, ko si je pri njem za	cerkev	izposodil.Namesto obresti je posekal cerkveni	A
ob strani, mirni in tihi, kot da so prišli v	cerkev	in ne na občni zbor.Tudi njihovi ljudje so bili	A
kar so ji šepetale ustnice. »Prav res, kar v	cerkev	poglej!Kdo se še spodobno vede.	A
podražila Katra, ki je zasumila, da ne hodi v	cerkev	zaradi maše. »Molči, južino mi prinesi!« je	A
nihče ne opazil iz lica sršeče kocinice. Pred	cerkev	je prišel veliko prezgodaj.Ker mu je bilo nerodno	A
se je dekle odločilo. Plačal je in odšel v	cerkev.	Tam se je stisnil v kot in kar tuje se mu je	A
cerkvi; saj se je zmerom tako rad bahal, da je	cerkev	le za stare ženice, ne pa za može, ki znajo	A
ne meneč se za radovedneže, ki so napolnili	cerkev	in tudi zunaj oprezovali.Nič niso zgrešili.	A
šepnila Agata materi in v tem trenutku zagledala	cerkev	sv. Jošta.Od te strani se ji je zdela še večja	A
otroka položila v posteljo in z materjo odšla v	cerkev.	Tudi Bajželj je prišel za njima, le Bogataj je	A
prepričati, da ni tako slab. Tudi Janeza je vzela v	cerkev.	Ko so zabučale orgle, se je nekaj časa prestrašeno	A
se je vsakega živega bitja; kadar je moral v	cerkev	ali po opravkih, je hodil s sklonjeno glavo	A
in Huma so prišli pastirji k božji službi v	cerkev	sv. Petra. V tistih časih so živeli	A
Svetne, se mora izčistiti in dobro zavarovati.	Cerkev	sv. Jakoba v Podgradu se naj močno utabori.	A
katerem pa ne vemo, ali je žid ali kristjan. V	cerkev	ne hodi nikdar; pa tudi njegovo hčer in njeno	A
največji sili dobro služilo v bran, in tudi	cerkev	sv. Jakoba je obdajal močan zid. Medtem	A
šli domov v nezavarovane svoje hiše in koče.	Cerkev	sv. Jakoba je bila polna ljudi.Vso noč so molile	A
močjo se je odločil tedaj napasti dobro utrjeno	cerkev.	Toda vsak poizkus je bil zaman.	A
Naposled so poplenili vse imetje, oropali	cerkev	zlatnine in srebrnine, razdrli zidovje, vas	A
pa odvajali v sužnost. V Podgorju so hoteli	cerkev	Matere božje upepeliti.Ali glej čudo!	A
Ali glej čudo!	Cerkev	ni hotela goreti.Tedaj pa so Turki, besni in	A
nosila na prsih pri sebi, ji je bila obenem	cerkev	in oltar, kamor je poklekala ponoči in kjer	A
jezika, z niko mer ne hodim k sveti maši in v	cerkev.	S teboj delim vso tugo in žalost.	A
beračev v Svetnah. Ob pot in cesto, ki vodi v	cerkev,	so se postavljali ubožci, da bi prejeli kak	A
Almiro; zakaj bližala se je ura, da gredo v	cerkev	k poroki. Vsem se je iskrila radost	A
in sta vstala ženin in nevesta, da gresta v	cerkev	k poroki, tedaj se zravna upognjena beračica	A
poslušate besede neumne beračice! Pojdimo v	cerkev!	« Pri teh besedah potegne ženina za roko	A
prihrul krvoločni in požrešni nevernik, požgal tam	cerkev	in hiše ter uničil nesrečnemu poljedelcu, česar	A
celo do Ljubljane, kjer so sežgali šenklavško	cerkev.	Druga četa je med tem ropala in razsajala okoli	A
nedeljo praznično opravljeni s svojim očetom v	cerkev,	stali so ljudje, ženske in moški, ter zamaknjeni	A
ljubilo, posedavali in poležavali, molili in v	cerkev	hodili.Nobeni gospe v mestu ne sme se bolje	A
Tako torej? Da hodite v	cerkev	vsako nedeljo s svojima hčerkama, to mi je znano	A
bila nedelja, lep dan je bil, ljudje so šli v	cerkev;	in jaz, misli si, Bredka, jaz sem se drdrala	A
kar jih je užil potem. In po večerji so šli v	cerkev	k nočni službi božji.Tako niso nikoli prej ne	A
je, kakršni so bili tisti zidarji, ki so našo	cerkev	zidali, črnih las in oči, orjavelega lica, in	A
4 . / po tleh. Zavihti se na zid, ki opasuje	cerkev,	vzame zvezek pisem izpod pazduhe, razgrne jih	A
tako pogosto drugod. Ustopi se v nedeljo pred	cerkev,	ko iz nje vre množica, kak lep, očem in srcu	A
Na zadnjem griču se je svetila kapiteljska	cerkev	novomeška.Po kratkem oddihanju sem rekel: ‘	A
sem lepi Ljubenski hrib in na njem prijazno	cerkev	sv. Vida.Vile in vsa druga strašila Gluhe loze	A
prehranil s trudom in potom sebe in rodovino. V	cerkev	je šel največkrat v Šmihel.V Podgrad bi bil	A
videle. Ob nedeljah in praznikih je prišumela v	cerkev	vsa v svili in mrežah.Kadar je prišla v krčmo	A
odprla letos svoje srce kar na stežaj. Šla sem v	cerkev	in spustila na tla pred mladim gospodom svoj	A
kupcev in priliko, da jih ociganim. Ker mi	cerkev	ne diši in nikamor ne hodim, ne potrebujem niti	A
je sezidal na njem ne veliko, ali preprijazno	cerkev	sv. Roka. Ko je bila dodelana in posvečena,	A
jaro in posiljeno. Hribček, na katerem stoji	cerkev,	je tako nizek, da nikogar ne utrudi, in tako	A
šele po sv. maši in pridigi. Gospoda pa vidijo	cerkev	navadno le od zunaj, k Sv. Roku pridejo iz prazne	A
mnogo večja in krasnejša nego sloveča zagrebška	cerkev	sv. Štefana.Stene so se jim svetile in lesketale	A
Kdor ne bo imel groša, ne bo mogel iti niti v	cerkev.	Davek bo treba dajati od vsakega drevesa, od	A
napuhnili in razvadili. Ne brigaje se za dušo,	cerkev	in druge svete reči, bodo mislili samo na posvetne	A
Drave, od Kolpe do Triglava ne bo ostala nobena	cerkev,	nobena hiša.V porušenih človeških bivališčih	A
ljubezen trdna in brez greha, je šla s fantom v	cerkev.	Stopivši h kropilnemu kamnu, sta spustila vsak	A
dihal in gibal. Vendar se je premagal, šel v	cerkev	in bil pri treh mašah, kakor je v ta veliki	A
namenjena za ženo. Ves zamaknjen je hitel v	cerkev	in zahvalil Boga za rešenje in za dobljene tolažbe	A
jih ni mogel ogniti, n. pr. v nedeljo grede v	cerkev	in nazaj domov ali pa, če jih je hotel poklicati	A
bom že dal, kadar prideš zopet v šolo ali v	cerkev.	« Rus pa ni prišel ne v šolo ne v cerkev.	A
v cerkev.« Rus pa ni prišel ne v šolo ne v	cerkev.	Šola ga ni nikoli več videla, v cerkev je jel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani