Cerkev (601-700)

pred cerkvijo so postavili velikanske mlaje,	cerkev	je bila v rožah, slovesno pa so zvonili vso	A
NOVE ORGLE Kadarkoli stopim v	cerkev,	sem vedno ponosen tudi na orgle, ki sem jih	A
pa naročiti povsem nove že leta 1910. Farna	cerkev	mora imeti dobre orgle, drugače je videti, da	A
Milavcem - da naredi lepe nove orgle za mojo farno	cerkev,	radovljiški arhitekt Vurnik, s katerim sva veliko	A
Klemnu v Mojstrani, tako da sem dal v farno	cerkev	namestiti edini zvon iz Mojstrane. Bilo	A
nekega pomladnega dne prišla povedat Micka v	cerkev.	»Zelo se ji je mudilo.	A
Potolažite pa se z zgodovinskim dejstvom, da so tudi	cerkev	sv. Petra v Rimu zidali podrugo desetletje...	A
očetje kapucini, ki zidajo sedaj že deseto	cerkev,	pa imajo redne in stalne letne dohodke.« »Za	A
da lahko izhajajo. Sedaj gradé že dvajseto	cerkev	svojo. Zato je nadškof Jacobus kazenski oddelek	A
jeziku latinskem.« »Jezik, katerega govori	cerkev,	nam ni tuj,« izpregovori državni pravdnik ostro	A
odprl bi se studenec, iz katerega bi sveta	cerkev	zajemala svoje mašnike, po rojstvu že namenjene	A
je manj ginljiva in zame nečastna. Gorska	cerkev	je bila že v otroških letih vrhunec mojim željam	A
ne boš bredel, kadar bo šla punca z ženinom v	cerkev!	Moja beseda pri Presečniku tudi nekaj velja!	A
Ali še živiš? Ali si že dozidala	cerkev	na Sveti gori pri Planini? Oj, služabnica božja	A
poluglasno: »Maruša Medudka je, tista, ki zida	cerkev	na Sveti gori pri Planini.Vsak dan je zamaknjena	A
kakšen predikant in da pojde vsako nedeljo v	cerkev!	Poleg tega takisto nikdar ne pozabi, da je sorodnica	A
zapeljujejo odpadniki!« . / . / stran 39 . / »V	cerkev	k papistom?« je odgovorila zaničljivo Suzana	A
Samo vam na ljubo, gospod pisar, sem prišla v	cerkev	k papistom!« »Samo vam na ljubo,« je pritrjevala	A
naj se prične sveto opravilo!« Odšel je v	cerkev,	in za njim se je udrla množica in takoj zasedla	A
odgovorila Suzana še slaje. Smejoč sta odšli v	cerkev.	Pisar pa se je naslonil ob zid in zrl v dol	A
v dolino, in sedaj je prišel še v našo sveto	cerkev	in več hoče biti, kakor je mašnik katoliški	A
jih izmed vas toliko krstil in jih sprejel v	cerkev	božjo?« Takoj je bila družba v plamenu.	A
muke ter ima mogočne zasluge za našo katoliško	cerkev!	« Abé pri vratih je zavlekel svoj pogled proti	A
zapuščene župljane v Luiziani, da bi si mogli vsaj	cerkev	zgraditi!« »Kaj, še cerkve nimajo!« je vzkliknila	A
obraza, živeč od korenin in koruze, da bi zgradil	cerkev	in župnišče, prvo katoliško cerkev v Luiziani	A
bi zgradil cerkev in župnišče, prvo katoliško	cerkev	v Luiziani!« Zopet belo v očeh!	A
gospe! Abé pa vzklikne: »Pač res, katoliško	cerkev	povsod preganjajo!Zatorej je naša dolžnost,	A
prispevki udeleže subskripcije za luiziansko	cerkev	in župnišče.Ženske so obetale storiti, kar bode	A
gratias!« »Smrt Pija bi bila hud udarec za	cerkev	in vse evropske države!« »Papeža, kakor je njegova	A
slavil za najboljšega, kar jih je katoliška	cerkev	kdaj imela.Tudi dandanes cvete ta navada, in	A
nami!« »To je atentat na sveto pravoslavno	cerkev	polumesecu na ljubo!« Tu je ravnodušje zapustilo	A
obraz mi je čisto neznan! Gotovo ne zahaja v	cerkev!	Naša mladina je lahkomiselna in tudi premalo	A
pozlačen, svedral k poldvanajsti maši v šenklavško	cerkev.	Po končanem božjem opravilu se je postavila	A
dušnim pastirjem. Kako je imel izčiščeno svojo	cerkev!	Kako je spretno prižigal sveče na oltarjih!	A
patetično: »Goljufal si pa tudi sveto katoliško	cerkev!	Oj, kaka groza!«	A
zaslugah, katere si je abé Inglesie pridobil za to	cerkev.	V glavnem pa se je opozarjalo na denarne stiske	A
denarne stiske, v katerih tičita oba, katoliška	cerkev	v Luiziani in abé Inglesie. Ko je bil kardinal	A
sta brzih korakov krenila pred frančiškansko	cerkev,	kjer je ob istem času na stopnicah sedela stara	A
kronovini iskati proselitov za sveto pravoslavno	cerkev!	« Knez je kar otrpnil.	A
pozornost. Od pričetka se je veselila, da katoliška	cerkev	pridobi vzornega duhovnika ž njim, in včasi	A
izpregovoril: »Signora Maria! Veliko ste dali za	cerkev	v Luiziani in Bog vam bo tisočkrat povrnil!	A
dovoljenju svetega očeta prodajati za svojo ubogo	cerkev!	« »Svetih ostankov!« je zakoprnela vdova ter	A
»Da se spominjate, kdaj ste bogato obdarili	cerkev	v Luiziani!« »Kakšna sreča!«	A
nato nastavil svoje mreže. »Ali naša sveta	cerkev	v Luiziani je še vedno potrebna! Sam Bog ve	A
bi se drugače bilo brez dvojbe v šentpetrsko	cerkev	navleklo vse polno žensk, katere Špickramarici	A
otroci! Raztrgani smo in v nedeljo si niti v	cerkev	ne upamo!« »Moj Bog, molči vendar!«	A
proti temu, da bi prihajal škof v katoliško	cerkev	s križem, katerega mu je podaril človek, ki	A
luči. Če je zjutraj svojo ženico spremljal v	cerkev,	obstajali so meščanje, pravili si na uho njegovo	A
dostavil: »Otročiči moji, ali zahajate kaj v	cerkev,	ali poslušate besedo božjo, otročiči moji?«	A
Jurij Ljudevit v imenu vseh, »naše veselje sta	cerkev	in božja služba!« »Tako je prav, tako	A
lahkodušno, »ali kaj to hoče, mi Herbarte? Sveta	cerkev	ima moč razrušiti še trdnejše vezi, nego je	A
sam ni vedel kdaj! - Vstopili so v stolno	cerkev.	Mogoče so zabučale orgle, in pred oltarjem se	A
stanovi ter se s cesarjem napotili v bližnjo	cerkev.	V tem sprevodu odlikovali so se posebno zastopniki	A
poljubljanju krenila je cela svetla družba znova v	cerkev,	kjer se je zapela zahvalna pesem. Na gradu zagrmeli	A
ni napravljal ves ta blesk, s katerim obdaja	cerkev	svoje kneze, niti violetni talar niti z zlatom	A
Obrne se k družbi: »Zdaj je čas, da gremo v	cerkev!	« Vzame slugi triogelnik, pokrije si glavo ter	A
prvikrat opazoval. Posvetnjak je bil prišel v	cerkev,	ker je vedel, da bo prišla tudi Ana.Nekaj časa	A
lahkodušno. »Hraste prodajva in tisti denar dobi	cerkev	v Rakovcu, če vam je prav tako, gospod Lesovéj	A
lahkoživnost, zapravljivost, in ves dvor je moral v	cerkev	hoditi kakor bratje v kapucinskem samostanu	A
Kaj ukazujete, gospod Sodar? No, ali ni bila	cerkev	ozaljšana kakor nevesta, hi, hi!No, ali ste	A
napila iz romanov navdušenja do romantike. »In	cerkev	imajo tudi!« pristavila je Serafina. »V to morava	A
smeje sta korakali čez dvorišče. »Lucija, glej	cerkev!	« »Torej najprej v njo!«	A
vrtom na pogorskem pobočju je tičala podružna	cerkev.	Okrog nje je ležalo malo in revno pokopališče	A
brigal zanj, dasi se je vedelo, da ne zahaja v	cerkev	in da ne opravlja velikonočne spovedi.Sicer	A
predstojniki silili na to, da bi zahajal tu in tam v	cerkev.	Zapisati moram, da je Valentin svoje učence hudo	A
Ukazal je cerkovniku, da je peljal konja pred	cerkev,	sam pa je zdihoval: »K Sv. Jakobu na Jarčje	A
obe nogi, tako da so ga morali v šenklavško	cerkev	prinašati, če se je hotel udeležiti svete maše	A
suho in okrog trideset let staro žensko. V	cerkev	je rada hodila; ali pa je znala kaj delati,	A
Pravijo, da je bil oficir, prej ko je prestopil v	Cerkev.	Mogoče, da je bil, mogoče, da ni bil ‒ vede se	A
dolina se je svetila v njenih žarkih. »Še v	cerkev	si ne bom upala ‒« je zajokala Agata ter tiščala	A
poslovil. Pogledal sem še enkrat na pisano	cerkev	svetega Volnika ter obrnil obraz na dolino in	A
se je vmešal v govor prošt Kašpar, »in sveta	cerkev	zahteva, da postopajo njeni služabniki kakor	A
ognju za vse gorje, ki ga je privabil na sveto	cerkev	v teh deželah.« »Moj Bog!« zastokal je prelat	A
odpadnik iz Wittenberga onečedil in oskrunil sveto	cerkev!	Iz zemlje jo čujem zdihovati in v spanju gledam	A
resnico in govoriti neresnico! mKam hodite v	cerkev?	l vprašal je trdo, mvsaj vsako nedeljo in vsak	A
Stopila je k postelji. mK Sv. Antonu hodite v	cerkev?	l vpraša jo kanonik iznova. Ali vzlic svoji obljubi	A
ni vedel ničesar. mHodi z zbranim duhom v	cerkev	božjo in ne nosi Boga samo na jeziku, nego imej	A
njega prečiste Porodnice v teh krajih!l mV	cerkev	hodim,l odgovori deklica tiho, min Boga molim	A
katere sem gledal globoko pódse na veličastno	cerkev	Svetega Petra in na starodavno me sto, katero	A
sedaj v pogorju! Malo gosposko se ošemari in v	cerkev	pride, da človek misli: gospodična je prišla	A
gospoda kaplana pa se je zgodilo, da se je v	cerkev	pritepel Repnikov Tomaž, in sicer potem, ko	A
Pa mislite, da je šel? Vsa	cerkev	ga je čula, ko je odgovoril: mKaj bi odhajal	A
zavpije oče, mali boš ti namesto mene hodil v	cerkev,	da bodo ljudje s prstom kazali za tabo?l mZapor	A
preden smo prisvedrali na Log pod Svetega Volnika	cerkev.	Otipavam se in otipavam, pa si otipaj kaj, če	A
deseto mašo ‒ Polonica se je ravno ravnala v	cerkev	‒ poklical je mene in njo v svojo izbo, tja	A
videti v hiši! Ti, Miha, ti se pa poberi v	cerkev	in pomoli!Taka je!l	A
Zato je zdaj Bog z zmotami kaznoval oglejsko	cerkev.	Tako je mislil, rekel pa ni nič.	A
bi doprinesel zamudo. »Najprej naj se zida	cerkev!	« je opat ukazal. Komaj so postavili vogalne	A
Ljudstva iz vseh krajev se kar tere, vsi še v	cerkev	ne morejo, zunaj klečijo na golih tleh in molijo	A
Mala hotela vedeti. »Mariji. Da bi imela večjo	cerkev.	Ta, ki je zdaj, je premajhna, in še ta je lesena	A
prepojena in z delom tvojih rok posvečena kakor	cerkev	z molitvijo, je res moč, ki zmore in osvoji	A
ki je s trudnim, starčevskim korakom šaral v	cerkev.	»Da, vsaj med te še ni dihnil novi čas ...«	A
denar, ki ga ob kupu ali prodaji izgovarja za	cerkev.	« »Vem; ali vem tudi da sam prebiva v	A
stolnica, nunska, šentpetrska in križanska	cerkev,	semenišče z velikani ob vratih in znamenje presvete	A
vratih in znamenje presvete Trojice, a tudi	cerkev	na Šmarni gori in na Dobrovi.« »In koliko	A
Jezus,« se je opravljivka oprezno umikala, »v	cerkev	stečem, obseden je, če ponorel ni.«	A
blagoslovi! Če taka opravljiva hudičevka stopi v	cerkev,	jo onečedi, noben smrtni greh je ne more tako	A
da bi si umili roke, preden bi se namenili v	cerkev.	»Kako je, oče Trlep?« je opat vprašal	A
dopovedati, da ste na mojem svetu, če vam posvečena	cerkev	že nič ni.« Sinovi so pokorno odstopili	A
je kimal Šentvidec. »Za Trlepa in njegovo	cerkev	ve pol dežele.« »Tudi Stična se spogleduje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani