»Glejte no Lovreka, za koga se je pa tako olepšal?«
Brat je nekaj zagodrnjal in smuknil na cesto, kjer se je pridružil tropu občudujočih ga tovarišev, ki so bili namenjeni v cerkev. Po kosilu se je spet česal, krtačil obleko in čevlje, sitnaril pri sestri, ki mu ni dovolj lepo pregrinjala miz, in se dvakrat ali trikrat zaletel na ogledni stolp, odkoder se je s hrepenečimi pogledi oziral po belih cestah, ki so se križale po dolini.