In potem bi bilo vse boljše in Bog bi pomagal, mati bi bila vesela in vsega bi bilo dovolj. Da, jutri zjutraj ze, v nedeljo, bi sijalo v izbo veselo sonce in na mizi bi se kadilo, dišalo bi po kavi, hlebec kruha bi bil zraven z lepo rumeno skorjo; napravljal bi se v cerkev, mati pa bi nalivala kavo in govorila bi o novi maši...
Vroče mu je bilo, obrnil se je v postelji in vrgel odejo raz sebe.