Milo ga je pogledala, mu toplo segla v roko in ga tiho vprašala, kam hodi ob nedeljah k maši, da se bosta še kdaj srečala.
Mesec dni sta se Petrus in Makalonca v cerkev in iz cerkve grede srečevala in se bolj z očmi ko z besedami zgovarjala. Zadnjo nedeljo mu Makalonca pošepeta: »Jutri pred zarjo te na vrtu počakam.«