nova beseda iz Slovenije
beseda se mu je zatikala. Ko so se peljali v | cerkev | in sta sedela skupaj v vozu, je molčal vso pot | A |
smrten greh! Pačijo se in pretvarjajo; prišli so | cerkev | skrunit, njih duše pa so umazane, plešejo po | A |
”No, tebi se res mudi na ples! Pojdi v | cerkev! | “ Ko pa je zaprl duri za seboj, se je domislil | A |
namesto plesat; in navsezadnje ... moja izba ni | cerkev! | “ Le v tistem hipu mu je bilo žal hude besede | A |
glavo, še maloveren, še nezaupljiv, stopi v | cerkev. | Mrak je v nji, še tišji in gostejši, ker gori | A |
resno, kakor se smehlja ženin, kadar se pelje v | cerkev. | Na postaji ga je pozdravil tovariš iz prejšnjih | A |
... Čez tri tedne! V soboto | cerkev, | do nedelje svatba, v nedeljo na Bled!“ Jošt | A |
Vzdignil je palico, ministranti so zbežali v | cerkev | in mimo velikega oltarja v zvonik.Jokec se je | A |
je bil sveti večer. Takrat je šel Jokec v | cerkev | in veliko hrepenenje, sveto pričakovanje je | A |
vse zeleno, in na vrhu druga podružnica, bela | cerkev, | vsa goreča v jutranjem soncu.Na cesti je videl | A |
najlepšo hišo v vasi; višja je bila skoro kakor | cerkev | z zvonikom vred in lepše pobeljena kakor farovž | A |
jutro. Zvonilo je k maši in napravil se je v | cerkev, | ker ni vedel, kam bi drugače. Cerkev je bila | A |
je v cerkev, ker ni vedel, kam bi drugače. | Cerkev | je bila znotraj še siromašnejša in pustejša | A |
ogromnemu praznemu peharju na štorastem stebru. | Cerkev | je bila že polna; tik do velikega oltarja so | A |
bil.“ ”Tudi jaz sem že bila v Zapolju; lepo | cerkev | imajo tam!“ ”Lepo cerkev!“ je ponovil nekoliko | A |
bila v Zapolju; lepo cerkev imajo tam!“ ”Lepo | cerkev! | “ je ponovil nekoliko začuden in ji je pogledal | A |
tisto misli vzeti, tisto žensko, ki ne hodi v | cerkev | molit, temveč razkazovat svojo prsatost in svojo | A |
veselje mi pusti! Kaj bom šla kakor dekla v | cerkev | s tabo?“ ”Saj ženin sploh nima nič opraviti | A |
izpregovoril. ”Ampak to vama rečem, vidva -“ | Cerkev | je bila polna in nekdo se je zasmejal za durmi | A |
prikaži v krčmi! - Kakor gospa bi lehko hodila v | cerkev, | tako pa hodim kakor gobavka!“ Govorila je | A |
Žena mu je prinesla kavo. ”Kar sam pojdi v | cerkev! | Ni treba, da bi hodil z mano!“ | A |
pobožal je otroka po licih in se je napotil v | cerkev. | Ko je srečaval na cesti ljudi in ko je stal | A |
stran 117 . / Dve nedelji ne pojdem taka v | cerkev, | kakor sem!Tukaj se nosijo vse drugače, tako | A |
kakšne politične misli da imam, če hodim v | cerkev | in k spovedi, kakšno je sploh moje življenje | A |
čisto mislijo pridem k nji kakor kristjan v | cerkev! | “ In res ga vso pot nisem slišal niti videl | A |
najmanj brzdani so ministrantje. Domača jim je | cerkev, | vsakdanja jim je mašna ceremonija, tako da jih | A |
v dno trepetajoče . / . / stran 24 . / duše; | cerkev | se je bila razmeknila, razširila se do onkraj | A |
Napotil sem se navsezgodaj v šolo, iz šole v | cerkev. | Hodil sem brez misli in brez skrbi, kakor da | A |
je zdelo, da se vozimo po čisto tujem kraju. | Cerkev | svetega Lenarta sem pogledal začuden, kakor | A |
raztopile, veselo sonce je zasijalo na belo | cerkev | in na prijazno krčmo kraj nje. Tam pod košatimi | A |
dan je bila nedelja, in žive duše ni bilo v | cerkev; | niti cerkovnika ne; sam kaplan je stal na leci | A |
ga je ognil in je pljunil v stran; ni smel v | cerkev, | ne v krčmo, ne na ples, s fanti se ni bratil | A |
dopoldne k veliki maši na Breg, v lepo farno | cerkev | uro daleč od vasi.In Nežka je imela rdečerožasto | A |
žalostnim glasom ... in tam na Gori ... tam velika | cerkev, | trikrat večja nego farna cerkev sv. Pavla na | A |
tam velika cerkev, trikrat večja nego farna | cerkev | sv. Pavla na Bregu ... tam beli šatori ... tam same | A |
životom in pobožno povešenimi očmi v veliko | cerkev, | kjer buče orgle in je zrak poln dišečega kadila | A |
prostor, ki se je razprostiral pred cerkvijo. | Cerkev | je bila stara in velika, sivo zidovje je kipelo | A |
da se noge niti ne dotikajo klasja - in vse, | cerkev, | oltar, Mati božja na oltarju, vse je plavalo | A |
poslopja, ki so pač velika in stoje tam, kakor | cerkev | poleg cerkve.Daljna je Ljubljana, nogam nedosežna | A |
je svatba; v treh koleseljnih so se peljali v | cerkev; | ljudje so se posmehovali, ker je bilo vse tako | A |
oblekami. Ljudje, ki so hodili ob nedeljah v | cerkev, | so morali mimo; čudili so se in so kupavali | A |
peli zunaj božične pesmi in se je svetila farna | cerkev | v stoterih lučih, na Sveti večer, ko je Bog | A |
vedla, smejala se je grohotom in ni hodila v | cerkev, | pač pa je nagajala fantom, tako da se jim je | A |
kakor razbojnik, nič mu ni bilo verjeti. Tudi v | cerkev | ni hodil nikoli in nedelja mu je bila samo toliko | A |
mudilo se jim je, da bi prišli iz dežja, v | cerkev. | Zvonilo je z malim zvonom; komaj se je slišalo | A |
daljavo. Skoro na vsakem je bila majhna bela | cerkev; | ko je zvonilo sedem, se je Lojze odkril in molila | A |
pokleknili, se je lepo razpravil in je legel. V | cerkev | ni šel nikoli, doma je ležal v nedeljo ves dan | A |
čevlje, da bi ljudje gledali za njim; ampak v | cerkev | bi bil šel vendar lehko, ker Bog ne gleda na | A |
njimi, kakor da bi vešče begale kraj poti. | Cerkev | je žarko razsvetljena; tudi na velikem lestencu | A |
do vrha oškropljenih. Makarij je stopil v | cerkev | pri glavnem vhodu ter se naslonil ob steno v | A |
je prišel poslovit od nje. Tu je bela vaška | cerkev | s svojimi golimi stenami, z živo barvanimi kipi | A |
kakršno sije samo v sanjah. V vasi pa je bila | cerkev | in v cerkvi je bila šola. Večja je bila zdaj | A |
kakor težek oklop. ”Če je tako, pa pojdi v | cerkev | in moli!“ Ozrl se je zdaj tudi stric in tudi | A |
preoblekla se je urno in se je napravila v | cerkev. | Na ulici je sijalo veselo jutranje sonce in | A |
otroško in nerodno, kakor je pač bila. ”Kje je | cerkev? | Da bi me neslo do cerkve, da bi me dolgo nosilo | A |
To je pač čisto tuj kraj! V | cerkev | bi šla, napotila se je v cerkev; same cerkve | A |
tuj kraj! V cerkev bi šla, napotila se je v | cerkev; | same cerkve vsenaokoli!Tu so visoka okna, celo | A |
povrni!“ se je zahvalila Metka in je stopila v | cerkev. | V tistem trenotku se je osvestilo srce, zavedelo | A |
bližala oltarju s ponižno dušo, težko obloženo. | Cerkev | je bila mračna in tiha.Okna so bila temno poslikana | A |
tam rumeno polje, tam še vsa zaspana bela vas, | cerkev | z rdečo streho; vse kakor spomin.Stal je ob | A |
drevju; samo mala, . / . / stran 113 . / žalostna | cerkev | je stala na nizkem, okroglem holmu, krtini podobnem | A |
visoko, zraven sivega neba je bila bela pičica, | cerkev | svetih Treh kraljev. »Zdaj, otroci, | A |
V izbi, veliki in samotni kakor oskrunjena | cerkev, | je postavil Šobar svečo na mizo. ”Ne ... čemu | A |
oznanja: Glejte, grešil sem!“ Ko se je napotil v | cerkev, | mu je prišel naproti dacar in malopridnežu se | A |
”Kam, babica?“ ”V | cerkev. | Ženska me je prosila - otrok morda ne doživi | A |
Babica se je zibala dalje, roke so jo že bolele, | cerkev | je bila daleč. ”Da bi vsaj kdo prišel, ki | A |
... Pojdite po gospoda, jaz grem naravnost v | cerkev; | morda srečam koga, da bo kumoval ...“ Napotila | A |
nagovorila. ”Vi, čujte, ali bi ne stopili z mano v | cerkev, | da bi kumovali temu otroku?“ Neznanec se | A |
njegove misli - in se je napotil z babico v | cerkev. | ”Dolgo pot ste že premerili, prijatelj, kam | A |
velikem, komaj pritajenem srdu. Urno je premeril | cerkev | in neprijazno so odmevali od step njegovi trdi | A |
roke nad glavo, zakričala je ter pobegnila ... | Cerkev | je bila natlačena; iz daljnih krajev so bili | A |
človek, razoglav, ves bled in zasopljen. ”Brž v | cerkev! | ...“ | A |
hrupoma odprla vsa okra in bi bil bruhnil v | cerkev | silen vihar.Ljudje so padali v gneči in vstajali | A |
koraki; zdravnik, učitelj in župan so stopili v | cerkev. | Župnik je vzdignil glavo, vstal je, umaknil | A |
pomagalo nič, zato ne, ker ni bilo nikogar v | cerkev. | Bog se usmili, taki časi so bili, kakor da je | A |
stran 42 . / Lahko je zdaj pridigal župnik; | cerkev | je bila spet polna do vrat, kmetje so klečali | A |
očmi velika dvorana, visoka in široka kakor | cerkev. | Mrak je bil v dvorani; od stropa je visela svetilka | A |
Pozneje so šli k polnočnici v samostansko | cerkev. | Mraz je rezal v lica in nebo je bilo svetlo in | A |
roke ga je zbadalo kakor z iglami. Samostanska | cerkev | je bila natlačeno polna.Na oltarjih, na stenah | A |
nad poljem in nad faro pa je kraljevala bela | cerkev, | ki se je gosposka in vesela svetila v spomladanskem | A |
od rose, vsaki dan od sonca blagoslovljena, | cerkev | na holmu, belo hišo sredi cvetočih jablan ... | A |
Pred par meseci sem slikal za neko zagorsko | cerkev | Marijo z Jezusom, in župnik se ni izrazil nič | A |
zgodovina. V kraju smo imeli staro, zgodnjegotiško | cerkev, | kakor jih je malo še po naši domovini. Jaz sem | A |
veselo smehljal. ”Rajši stopim v dolino ... pred | cerkev | stopim, pa razkličem ...“ ”Ne tako, ne tako | A |
“ je planil župan ves prestrašen. ”Pa pred | cerkev, | pa na semenj!“ je rekel kujon in se je smehljal | A |
županovi besedi; ampak ker nista stopila pred | cerkev | in nista oznanila svojega hudodelstva, so bili | A |
pregrešno zasmehovanje!“ Nikogar več ni bilo v | cerkev, | niti ne žensk in otrok; možje pa so sklenili | A |
”Bog daj, bratje in sestre! Le brž v | cerkev, | da opravimo, kar je treba!Kar brez komedij in | A |
Kaj bi z vami? Bodite, kakor ste, hodite v | cerkev | in k spovedi, ne opeharite me za bero in ogibajte | A |
Tako je kolovratil nekaj tednov, pa ni bilo v | cerkev | nikogar več.Možje so sklenili in so rekli: | A |
pastirja!“ Sveti Janez ni rekel nič in je stopil v | cerkev. | ”Ošaben je!“ so rekli farani. | A |
praznik je pridigal župnik tako lepo, da je bila | cerkev | pretesna in da so ga prihajali poslušat iz daljnih | A |
sveti dan?... Še zvone zvonovi - če je resnično | cerkev | blizu, ali če je to pesem iz domovine?...Cesta | A |
pokrajina in bleščeče poletno nebo nad njo, | cerkev | Svete Trojice, Helena, mladost in ljubezen, | A |
narahlo odprte; žarka svetloba, ki je oblivala | cerkev, | je tiho odsevala v njenih sinjih očeh. Mir | A |
stara leta spomni na katekizem ter se vrne v | cerkev. | Pred petnajstimi leti sem nosil nageljne in pesemce | A |
Pa pride v tako izbo -- kakor da je stopil v | cerkev! | Zdi se mi, da bi bil v takem domu človek boljši | A |
vredno, kakor da sem bil pijan prižvižgal v | cerkev | ...Ali še vse bolj ničvredne in nizkotne so bile | A |
udomil se je in oženil, vzgaja otroke, hodi v | cerkev, | nabira prispevke za družbo sv. Cirila in Metoda | A |
Željan tolažbe in posvečenja sem stopil v farno | cerkev | svetega Pavla, ki je pred zdavnim, zdavnim časom | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |