Ko je šel, je stopila mati na prag in je gledala za njim; tudi on se je ozrl na ovinku, zamahnil je z roko in je zavil hitro na desno, na ono stran, kjer so se vzdigali iz doline pusti klanci.
Nedeljska in mirna je bila vas, v nedeljskem jutranjem soncu so se svetile hiše, se je svetila cerkev od daleč. Ljudi je srečaval poredkoma - ženske, ki so se bile napotile k maši iz daljnih hribovskih vasi in ki so šumele mimo njega v pisanih naščeperjenih nedeljskih krilih.