pod (1.001-1.100)

Tudi na ulici so golobi, tudi na napuščih	pod	okni nasprotne hiše; tudi pod oknom, v katerem	A
tudi na napuščih pod okni nasprotne hiše; tudi	pod	oknom, v katerem je mala črnolaska kakor v okviru	A
tihožitjem pa zamreženo, majhno okence. Čisto	pod	kapom je, v senci, z okroglimi glavicami treh	A
Adijo, papá!« zakličejo vrabčki. Mož ima culico	pod	pazduho; ko pade z okna v četrtem nadstropju	A
ležišč val neslišnega morja. Biti takó zleknjen	pod	plahto, medtem ko je sinjina ob tvojih nogah	A
stolpu. Prav takó imaš visoko točko, samo da je	pod	tabo trg, so hiše, so na trgu mizice in sedeži	A
da je prav, če sva v dveh? da sva močnejša	pod	temi strminami v dveh, dva človeka, ki sta se	A
mehka kakor mesečina, dobra kakor njuna skupnost	pod	plahtami, ki jih je naredil človek iz volne	A
steklenici, podplate za čevlje, za njune okovanke	pod	ležiščem.Krave, ki onkraj vrha potresajo z zvonci	A
nato Mangrt s sivo prevezo okoli glave. Je bil	pod	Mangrtom curek, ki je lezel počasi navzdol po	A
oblakci na baročnih slikah. Tudi sta bili potem	pod	Mangrtom Belopeški jezeri kakor manjše oko in	A
prihaja iz prepada. A so samo zvonci goved	pod	njima, junic, ki prežvekujejo in znova in znova	A
kakor kanarčki z vejice na vejico. Je daleč	pod	čermi ziljska struga modra pentlja, ki so jo	A
se rešil. A zateknilo se je nekaj, zasuto je	pod	kopo nevažnih predstav, takó da si pred katedrom	A
v hribih, a s še večjo ljubeznijo za portiče	pod	paštni.Takó sta si drug drugemu blizka v svojih	A
sporazum. Sedela sta na Ojstrniku in globoko	pod	njima je bila dolina.In je bila Zilja v njenih	A
navidezno spokojnostjo nemir kraške vode, ki bobni	pod	zemljo in se upira v stene jeklene jame. Srečko	A
v trd klobčič zamolklega kljubovanja. Kolesa	pod	vozom pa so štela sklepe, ko da štejejo sekunde	A
Zdelo se mu je, da je udaril s čevljem ob	pod,	a morda ni. On pa je bil malomarno zleknjen	A
prazna, tudi lesena lopa je bila prazna, njen	pod	pa brez miz in brez plesalcev.Mize so bile vse	A
konjskimi zobmi. Se zapré tudi sončen dopoldan	pod	Mangrtom v tišini, ki leže na jezero, belo sonce	A
ki je spet na nov način morje na koncu ulice	pod	njegovim oknom.Vzgojili so ga, ga nekoč kakor	A
ima zglavje ob zidu, zato da ima smer ulice	pod	oknom. Ali je to otroška manija, da si postaviš	A
strugi, ki vodi k obali. A zdaj je namesto ulice	pod	njim bela cesta, ki so jo davno nekoč zgradili	A
. stran 241 . \/ In on lovi s sestro rake	pod	baldahinom košate leskovine; potem jih neseta	A
se smeje v kuhinji, skozi reží, ki so v podu,	pod	tenko plastjo sena, ga sliši. Nagajivi stric	A
še pravi Milko. Niso ga še ugrabili, še je	pod	jablanami deček kakor je Rezi deklica na Ukvanski	A
motornih kolesih. Miličniki na cesti in miličniki	pod	kamnito škarpo; pa v avtomobilih.Tisti, ki se	A
dvajsetleten in vendar je še deček, ki nabira ciklamne	pod	smrekami in prestrašen zrè v suho kožo, ki jo	A
prestrašen zrè v suho kožo, ki jo je pustila kača	pod	deblom, se veseli sklede češpelj, ki jih zvečer	A
stričevimi jopiči; zjutraj zarana pa se cibe v hramu	pod	podom prepirajo in čufajo.Nekatere so nestrpne	A
ki so sitne in dramijo teto, ki spi oblečena	pod	jopiči. To je dolina z belo cesto, z zelenimi	A
združuje gibčnost veveric, sankanje vodnih komarjev	pod	leskovino, ki senči vodo, pa divjo svobodo jazbeca	A
Ženice se smehljajo in tudi nono se smehlja	pod	ožganimi brki.Kraške ženice pa se hočejo oddolžiti	A
oknici, je ognjen. Očeta ni; oče hodi z vrečo	pod	pazduho po Vremski dolini in prosi moke za mamo	A
Struthofa. Saj, prikazale so se mi že serpentine	pod	Vršičem; a tam se razgled odpira na izreden	A
Samó tega ne vem več, če so tudi po pobočju	pod	Vrsnim smreke kakor tukaj. Najbrž niso.	A
potisne, kakor zahteva pravilo o utrjevanju,	pod	curek balinčasto glavo suhca, kateremu bodo	A
ležali, dokler ni kdo zavlekel njihovih skeletov	pod	prho; za tiste, ki niso dihali več, pa so bile	A
kup in ga potem odvlečeš k železnemu dvigalu	pod	pečjo.)No, vsakdo je bil videl takšne povrnjence	A
koprsko ozračje s svojimi nezadostnimi ocenami	pod	nemškimi šolskimi nalogami.A zdaj vem, da bi	A
zdaj siva grabežljivost ptice roparice, zdaj se	pod	ponižanim čelom zbudijo odsevi mrzličnega moledovanja	A
asfaltom rahlo valovi ob koži lic, v zarezah	pod	nosom, ob ustnih kotičkih.Kajpada je beseda	A
Sonce je ves čas julijsko, kamenčki rožljajo	pod	sandalami, da s svojim glasom prinašajo podobe	A
stropa sprožili curki in gozd teles poskakuje	pod	vrelim dežjem in si drgne lakte s trdim milom	A
trenutek izgine in misel se ne zaveda, da je	pod	kopalnico peč, v katero kurjač noč in dan polaga	A
luskinasto kožo ležečih, kakor da ribajo raskavi	pod,	kakor da milijo površino suhe polenovke. In	A
kakor od kamnite glave sredi rimske fontane,	pod	telesom, ki leži, pa teče žolt potok.Telesa	A
stran 42 . \/ izgubljene hlače in jih spet vtika	pod	pazduho.Krik blokaša se zdaj oglaša nizko spodaj	A
pripomba kakor tožba žene, ki je videla muco	pod	avtomobilskim kolesom.Res, krivičen sem, ker	A
sveta. . /\ .. stran 52 . \/ Kletni prostor	pod	pečjo, skladišče, ki je opremljeno z rudimentarnim	A
skoraj ves čas skupaj vse od cementne celice	pod	Oberdankovim trgom.In klical me je tudi potem	A
zvestobe, naj se ne razveselim plivkajoče vode	pod	skalami barkovljanskega brega. Takrat sem že	A
je trepetala nad ujetim mirnim svetom daleč	pod	nami in naše punčice so ga opazovale, kakor	A
po stopnicah v podzemeljsko skladišče tukaj	pod	pečjo.No, a kakor bliskavica v noči in megli	A
terasah, prenesli po večernem apelu kar v shrambo	pod	pečjo.Mrlič, sem mislil, in takó je mislil bolničar	A
drugem satju pa so prav takó gnojne flegmone	pod	prevlekami, da je zrak okužen, kakor da razpadata	A
do konca izumrla, in življenje se je preneslo	pod	oblake, k jeklenim žuželkam, ki so varale noč	A
pozna. Pa je vendar zraven njega stokanje	pod	odejo, nekje pritišano grgranje, nekje oči,	A
stiskajo leseno žlico, zgoraj pa so lesena rebra	pod	luskinasto kožo.Teh teles niso odnesli na levo	A
so že odnesli rajnke Jobe, da ne bi razpadli	pod	žarečo kroglo, ki visi v zraku in nič ne kaže	A
baraki, nič niso motili tišine, ki se je sončila	pod	vangogovsko raztreskano kroglo visoko nad hribom	A
njegovim vratom. Ko se je železni obroč sklenil	pod	žolto brado, je kurjač povlekel, da se je lobanja	A
je pretrpel, ko je esman peljal fante sèm dol	pod	kavlje za pečjo.V vsaki skupini, ki so jo peljali	A
ravna zelo modro. Kaj ni bolje, da mali počiva	pod	plastjo mehke zemlje, ki jo je skopal Vaska	A
zemlje, ki jo je skopal Vaska, kakor pa, da konča	pod	tovorom slamnjač in teles na tovornjaku?In takó	A
si takrat nisem samogibno popravil ovratnice	pod	brado.Takó sem se ustavil ob njem, ki je bila	A
Janoša tudi jaz vstal, čeprav bi bil rajši ostal	pod	kocem v kotu zaprtega voza.Kljub prerivanju	A
njegovega Poljačka, kakó v nasprotnem kotu drgeta	pod	kratko odejo, in obenem pridušeno stokanje blizu	A
blato in gnoj. Bedasti priči, sem si mislil	pod	kocem in sledil šumu pod vozom; bilo je drgnjenje	A
priči, sem si mislil pod kocem in sledil šumu	pod	vozom; bilo je drgnjenje suhega telesa, ki se	A
počeniti in so samó takó stali z upognjenim vratom	pod	vozom.Slišal sem, kakó so se roke oprijemale	A
sta vagona ob lokomotivi prazna, ker so ponoči	pod	Janoševim vodstvom zakopali vse rajnke, in da	A
mojega zglavja, a sem rajši hitro sledil šumotu	pod	vozom, kjer se je gola glava spet drgnila ob	A
ali puške nobene veljave v izvotljenem zraku	pod	bledim, na smrt obsojenim aprilskim soncem.	A
prislonil k oknu svojega »oddelka« in sem ju imel	pod	sabo, sem si mislil, da sta na koncu svoje odisejade	A
zastrupili nas niso, a dvom in nemir sta vendar tlela	pod	razgibano površino številnih opravkov.Saj smo	A
svoje širine. Zebrasti ljudje so bili na tleh	pod	mogočnimi poševnimi tramovi obrnjeni v vse smeri	A
vboklo črto okoli okna. Samó eno je bilo tik	pod	oknom, osamljeno v bodečem zraku, odplavljeno	A
misel, da bo popoldne z drugimi v vrsti ob zidu	pod	mojim oknom, je bila manjše zlo ob zavesti poraza	A
izmed svojih sinov postavila ploščo in križ, a	pod	veličastnimi redovi belih križev ni nič, niti	A
pohabljencem nihče pomagal. In tudi trenje kamenčkov	pod	stopali najde svoj odziv v spominu; seveda je	A
Dopoldne je bilo potem mirno. Na mizi,	pod	oknom, so bili termometer, zavoj belega prahu	A
prijemala za noge in pazduhe in jih polagala na	pod.	Skoraj da niso bili več bolniki, a so še hropli	A
jopič, ki je bil kot cunja za brisanje prahu,	pod	rebra drugega reveža in sem bil hvaležen Vaski	A
pravzaprav kakor vojak, ki na bojišču leži skrit	pod	kupom mrtvih; potuhnil se je in ne diha, da	A
zabojček z usnjenim ročajem in ga položil na	pod	poleg mize.Tak holandski dolgin je bil, da se	A
sklonil in odložil zabojček na tla. Takó sem	pod	noč odšel iz taborišča namesto njega. Sneg se	A
ravnino, ki je bila čez dan zasnežena stepa	pod	svinčenim nebom.Kdaj pa kdaj sem se z okna svoje	A
vodil izmeno Peter, ki je imel sicer na prsih	pod	številko prišit zelen trikotnik kakor vsi nemški	A
in glasov. In vtaknil sem termometer nekomu	pod	pazduho, tačas pa napisal listek drugemu.Pa	A
neznanec skočil v sedlo. Potem sem se prihulil	pod	strojevodjevo utico in se stisnil k parnemu	A
jetičnimi telesi. Takó so tisti, ki so se vračali	pod	noč iz predorov, prinašali nam bolničarjem karbid	A
nabuhnil obraz. Veki sta bili rumenkasta polža,	pod	potlačenim nosom sta zijali nabrekli, skoraj	A
in celo premalo. Kdo vé, kaj se mu je kuhalo	pod	palčkami ozkega prsnega koša.A bil je kar naprej	A
Odpenjali so se kakor tihotapci in polagali na	pod	umazane kose lesa in me z vprašujočimi pogledi	A
molčeč Italijan. Zložil je zaprašene kose na	pod,	ko pa sem mu zlil mineštro v okroglo rdečo menažko	A
na ležiščih so bile lepo uravnane, da je bila	pod	gladkim kockastim belo modrim blagom smrt še	A
zastrto smehljal, kakor da vé, kaj je v zaboju	pod	njim, a je zavoljo mene vseeno prisrčen in skoraj	A
letalskih napadov in prebivalci so pritekli	pod	zid njihovega zapora, ker so bili tam na varnem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani