pod (1.201-1.300)

je šel čez dvorišče in se je oglašal gramoz	pod	njegovimi podplati, mu Maks kljub vsemu ni mogel	A
milostjo in med morjem, ki ti zmeraj glasneje šumi	pod	samostanskim zidom.Med žrtvovanjem in klicem	A
mame in njenega joka. A podoba večera, ko so	pod	Greto na tračnicah zapuščeni vagoni in v pristanišču	A
stegnil je kazalec proti meni: ‚On in Cvetka	pod	šotorom.’« Nekje med hišami se je začel premikati	A
tistega nizkega dimnika, bi se baraka s kopalnico,	pod	katero gori večna peč, in ki je spodaj, na najnižji	A
sprožili curki izpod stropa in gozd teles poskakuje	pod	vrelim dežjem in si drgne lakte s trdim milom	A
planinski zrak in misel se ne zaveda, da je	pod	kopalnico peč, v katero polaga kurjač noč in	A
skorjasto kožo ležečih, ko da ribajo raskavi	pod,	ko da milijo površino suhe polenovke.In sključeno	A
lobanje kot od kamnitne glave sredi rimske fronte;	pod	telesom, ki leži, teče žolt potok, telesa, ki	A
in pobira izgubljene hlače in jih spet vtika	pod	pazduho.»Tempo!	A
vzdrgetava, da se hrbtenica zvija kakor lok	pod	ukazom koščenih prstov, kakor bok trudne živali	A
uroka, kakor kanci toplote v zavarovani skrinji	pod	loki mokrih reber.In ko se gorila spet zadere	A
barako s pečjo. In nalivi na zebrasto blago,	pod	katerim so ramena oglata, nalivi na obrite glave	A
baraki, nič niso motili tišine, ki se je sončila	pod	vangogovsko, razbičano kroglo visoko nad hribom	A
njegovem vratu, potem pa se je železni obroč zaprl	pod	žolto glavo in kurjač je povlekel, da se je	A
zares čudaški takšen orkester na prazni terasi	pod	noč, toliko bolj, ker je z mrakom zmeraj prišel	A
peljal poljske fante v kopalnico, jih razporedil	pod	prhami, spustil zadrgo okoli vratu prvega in	A
stisnjeni, ker že šesti dan ni drobtinice za	pod	zob in za streho je samo hladno aprilsko severno	A
Gotovo, že cela vrsta drugih je čepela in stala	pod	vozovi in bolj kot njihovo opravilo je bil porazen	A
ki ne morejo počeniti in stojijo upognjeni	pod	dnom voza, ob katerega ribajo obrite lobanje	A
zeblo in je pokašljeval in je najrajši čemel	pod	kocem, v zatišju, in nič mu ni bilo mar, da	A
menda zdaj zre vanje, je pomislil, medtem ko so	pod	vozom suhi prsti škrebljali ob les kakor kremplji	A
pravkar prebudile iz tisočletnega spanja v zemlji	pod	vozom.In takó se sprva ni zavedel, ko je pred	A
plavolasca na dolgo vrsto kariatid, ki stojijo	pod	vozom na potrebi in nosijo na lobanjah razpadajoči	A
njegovi listi vzeli barvo v zemlji. In res,	pod	čokato, oglato skalo je bila votlina. »Kmet	A
Dve vrsti pinijol. Ona pa spet drobi	pod	borovci in ne pozabi na storže; spotoma cebne	A
gmajni in zdaj počiva in kuje nove nakane.	Pod	njima je morje svetlo in belo, ko da je njegova	A
položil levo dlan pokonci na sredo desne roke.«	Pod	šopom črnih las se je nasmehnila.Rekla je:	A
A ne vidi morja. Niti ne vé, da sedi	pod	borovcem. »Kaj je bilo?« je tiho vprašal.	A
zakona, ki je zavladal nad njenim telesom.	Pod	njima je morje srebrna ravnina, on pa sedi ob	A
nato pa se zleknila vznak in združila roke	pod	glavo.Ni bila ubogljivost, ampak kakor da je	A
zmeraj medlovijoličasti in sivi, ne tisti, ki so	pod	cesto veriga piramid in oškrbljenih velikih	A
Rada bi imela masko in tisto škatlo za dihanje	pod	vodo.« »In?«	A
bi po dnu in gledala, kakšno barvo imajo alge	pod	vodo in kakšno barvo imajo ribe, ko sije sonce	A
nasmehnil. »Oh, ti,« je šepnila in strmela v morje	pod	nogami. Spodaj je voda rahlo žužnjala med školji	A
se sučejo plesalci za svojimi gostimi sencami	pod	krivuljastimi oblaki, ki so vrezani v strop	A
obale, ter ji nato darovati te samotne pomole	pod	srebrnimi zvezdami in amfiteater spečega morja	A
pol trudno, na pol zamišljeno zadrego. Da, a	pod	tem je zmeraj tudi že pripravljena živahna strast	A
tja in nazaj, takó da bi podal premik vode	pod	veslom.Dvakrat.	A
zalije obraz. Ona se smeje, se potopi in zaplava	pod	vodo.A se takoj spet prikaže, tedaj pa je ob	A
obema rokama oprime Renatovih pleč, ga porine	pod	vodo in še s stopali se mu nato upre na ramena	A
se je v prosti luki zaradi soparice zleknil	pod	zid skladišča v varljivo senco.Pred sabo ima	A
Renato jo bo zdaj učil skakanja in plavanja	pod	vodo. A ni hud nanjo, ki ji glavica takó visi	A
Po tleh je zdrobljeno oglje, da se glasno tre	pod	podplati.Ob zidu pred konjskim hlevom pa vrsta	A
ga spet porivajo navzgor, da se oglje drobi	pod	železnimi obroči koles, in Branku ni več dosti	A
« A tedaj se je prikazal delavec z jopičem	pod	pazduho. »Presneta mularija!« je zakričal.	A
ker mama vé, kdaj je večernic konec. Samo	pod	oboki ob vhodu se še nalašč lovijo, ker je v	A
brzi po Miramarskem drevoredu in potem zavije	pod	oboke nadvoza, ko gre pravkar čezenj vlak in	A
oboke nadvoza, ko gre pravkar čezenj vlak in se	pod	jeklenim ogrodjem zbudi pretresljiv grom.A potem	A
»Pa se sezuj!« In takó ima Silvia sandale	pod	pazduho kakor Laura in Evka. A se ne ustavijo	A
kočo in spet stekli dol, čez cesto, na prod.	Pod	stopali jim šumi suha morska trava.To je rjavi	A
njegove oblike vse vidne; takó pa se zdaj blago	pod	njenimi prsti najprej napolni z zrakom in se	A
Laura rekla, da bo poskusila držati oči odprte	pod	vodo. Njemu na ljubo.	A
iz vdolbinic in se utapljajo v vodenem maslu.	Pod	kamnom se trè koromač in raztaplja v negibni	A
naftinih luž ni več. Asfaltirana cesta se sveti	pod	navpičnim soncem kot pod kroglo žarečega oglja	A
Asfaltirana cesta se sveti pod navpičnim soncem kot	pod	kroglo žarečega oglja, ki ga vroče ozračje drži	A
trepetajo. In takó so tudi njim dlani vlažne in	pod	pazduho se porajajo kaplje in počasi lezejo	A
lase ga drži. A tedaj Renato priplava Carletu	pod	korak in zagrabi Silvio za gleženj, da ploskne	A
jezercu svetlobe, ki jo polaga sonce na parkete	pod	oknom, in sem mu rekel: »Ti si me rešil, Momi	A
mojih nogah in neopazno sprehajanje žarkov,	pod	katerimi se utrinjajo iskrice sanj.Staraš se	A
ugledno početje; za človeka, ki je bil prodajalnar	pod	pokojno Avstrijo, ko se je raztresala kava v	A
navadi izberejo predvsem ženske takšno rešitev;	pod	čast se mi je zdelo za moškega, to je. Vse dokler	A
openski tramvaj navzgor po rebri in zobčasto kolo	pod	njim zasaja črne zobe v vrsto črnih zob, ki	A
koliko ur preživim jaz, tvoj ponosni konjič,	pod	tistim oknom, kakó izdajam našo svobodno gmajnico	A
metlo grozde, ki jih je mama obesila na vrvico	pod	strop, da bi imela o božiču cibibe.Pa nas zato	A
hodi peš v ledeni burji iz Rojana? Pa tudi je	pod	zemljo zmeraj pripravljen za vrati mamin iztepač	A
spoštljivo podrsava, in to je zaradi tega, ker ima	pod	podplati štirikotne krpe iz blaga; njegova mama	A
parketi, kakor lasje njegove mame in gladki	pod	kožo mojih stopal kakor prozorno rumeno steklo	A
ujet sem, nič več svoboden kakor na ograji	pod	oknom.Nič več prešerni konjič, ki nosi na svojem	A
prijetno škreblja, žužnja, sklepi drobno šklepetajo	pod	drobnimi kolesi, ki se veselijo nepričakovanega	A
z malce razkrečenimi nogami kakor gospodar;	pod	njim teče vlak, on pa je uprl pesti v bok in	A
spet v novem . /\ .. stran 271 . \/ predoru,	pod	njegovim korakom kot pod največjim predorom	A
stran 271 . \/ predoru, pod njegovim korakom kot	pod	največjim predorom... Zdaj mali bogec ustavi svoj	A
Kajti tisti popoldan sva potem midva bila	pod	visokim zidom nad našo gmajnico.In greva svobodna	A
nad našo gmajnico. In greva svobodna in spodaj	pod	nama morje kakor vse dni objema svoje pomole	A
je najin. . /\ .. stran 272 . \/ Takó sva	pod	zidom, pod neverjetno visokim zidom, ker klanec	A
/\ .. stran 272 . \/ Takó sva pod zidom,	pod	neverjetno visokim zidom, ker klanec strmo pada	A
pa vmes zmeraj znova vzplamenevajo v ogradah	pod	temnozelenim ščitom resnih borov. »Neverjetne	A
pričujoče okraste oči med črtami belih zidkov	pod	rahlo kupolo jesenske sinjine.Zadaj pa trdno	A
igel. A je obenem na stari ulici za Kanalom,	pod	gladko, skoraj marmornatosivo steno neoklasičnega	A
tisti mračni sobi. Njeno srce, ki hitro bije	pod	majhnimi prsmi kakor iz belega kamna zaradi	A
prsmi kakor iz belega kamna zaradi bele majice.	Pod	oknom za vogalom žena s svečami v modrem papirju	A
»Troje škarij in en nož je imel na polički	pod	ogledalom. Zakaj?«	A
ljubezen, ki se kakor hudournik preliva čez kamne	pod	blagim nebom.Mlačna morska sapa pa previdno	A
Čolni. Parniški dimniki. Mi sami	pod	jambori in pod borovci.Mi na ulici, ki gre na	A
Čolni. Parniški dimniki. Mi sami pod jambori in	pod	borovci.Mi na ulici, ki gre na obrežje.	A
besedo, sem pomislil, in mislil sem na to tudi	pod	noč, ko so bile okoli mene tržaške ulice.Ker	A
s sivo cinkovo pločevino, in držal pletenko	pod	pazduho. »Sit sem že tega čakanja,« je rekel	A
Ko prah ji je vse to. A on jo ima	pod	kožo kakor pivec alkohol.Kakor kadilec nikotin	A
prijel za vrat pletenko, ki je do zdaj čepela	pod	pazduho.Takó mu visi na koncu desnice kakor	A
so zmeraj bolj nabrekle kakor kockast papir	pod	debelo lečo.Vendar se dolgi pomol krči pred	A
govori. Ne, ne, vedela bo za njegove misli	pod	tistimi veselimi stavki in mu bo neprizadeto	A
hip mirna ter si otirala solze z oglatih lic	pod	sivimi lasmi. Rad bi bil globoko sočustvoval	A
stran 14 . \/ »So še zmeraj tam tisti oleandri	pod	okni?« »Seveda so.«	A
izletniki. Zanardelli je tisti, ki nima vijaka	pod	krmo, ampak dve veliki kolesi ob stranicah.	A
bil domač. A pomol je bil kamnit in odsoten	pod	mrkimi oblaki. Na koncu ne, tam so bili še zmeraj	A
dan, je pomislil, vse to mi je ona pokvarila.	Pod	zidom je bila še zmeraj trikotna njivica, ki	A
znancu, kakor k stoletnemu dedu, ki je zbral	pod	svojo iglasto pelerino vso modrost tihe samote	A
dekle in si nadevala kopalno obleko! Ker tam	pod	zidkom je breg prodnat.Pravzaprav je tik pod	A
pod zidkom je breg prodnat. Pravzaprav je tik	pod	borom prod kamnit in podoben gladki plošči trde	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani