Večina ni mogla sama s tovornjakov, ko so jih položili na tla, so čepeli ali ležali, dokler ni kdo zavlekel njihovih skeletov pod prho; za tiste, ki niso dihali več, pa so bile meter dolge klešče, ki so se sklenile ob žolti koži vratu. (Da, vsekakor ne bi bilo napak, če bi se kdo lotil študije o psihološki podobi človeka, ki si je zamislil klešče, s katerimi lahko povlečeš okostnjaka na kup in ga potem odvlečeš k železnemu dvigalu pod pečjo.) No, vsakdo je bil videl takšne povrnjence; zato je bila karantena začasni varovalni pas pred možnostjo, da bi postali njim enaki.