Ko ga nazadnje položijo na tlak, ležijo tam že tudi drugi na hrbtu. Ker zdaj so se izpod stropa sprožili curki in gozd teles poskakuje pod vrelim dežjem in si drgne lakte s trdim milom, ki se sproti razkraja, da tečejo po cementu rumeni potočki kakor ob velikih nalivih deževnica, pobarvana z ilovico. A telesu je prijetno, da ga oblizujejo takó številni topli jeziki, in spomin na ponočni planinski zrak za trenutek izgine in misel se ne zaveda, da je pod kopalnico peč, v katero kurjač noč in dan polaga človeška polena.