Skupina z vodnikom prihaja sèm, zato se odpravim na drugo stran. Sonce je ves čas julijsko, kamenčki rožljajo pod sandalami, da s svojim glasom prinašajo podobe steze v nedeljskem parku. To podobo seveda odpodim, a hkrati se mi zdi krivično, da obiskovalci nabirajo svoje vtise v tako prijetno toplem in mirnem, skoraj zasanjanem ozračju; morali bi hoditi po ravnici, ki jo spodaj zaslanja visok zid temnih dreves, v dneh, ko so terase v oblásti mraka, nalivov in podivjanih vetrov.