To spremembo je gotovo čutil tudi Janoš, ker je kljub nočnemu delu skočil z voza čil in gibčen, kakor da se je tudi iz naše pokvarjene snovi izvila iskra življenja in se poosebila v njem. Takó sem zavoljo jutranje svetlobe in zavoljo Janoša tudi jaz vstal, čeprav bi bil rajši ostal pod kocem v kotu zaprtega voza. Kljub prerivanju in pehanju smo si le izbrali zaprt voz.