noč (2.501-2.600)

velikih, ki so žarele v prečudnih podobah.	Noč,	ki sem jo čutila v zraku, zemlji, drevju, v	A
očiščenja in varnosti, ki mi ga je vzbujala ta	noč,	ne bo mogel trajati, sem se mu s slastjo predajala	A
navdajal osrečujoče prazničen občutek, da je Velika	noč.	Zato je bil svečnik v uti na tako nepravem	A
brezizraznim in vselej očarljivim nasmehom zazirala v	noč,	Guggen je nelagodno, kot da ne razume prav,	A
pogledom, potem sta z Ivanom izginila v tulečo	noč.	V šotoru so molčali, ko je Ivan odpeljal	A
VIII Tisto	noč	očeta in mame dolgo ni bilo spat. Toda	A
zaslišali - zasliševali so jih. Ves dan in vso	noč.	« »Kaj praviš?«	A
»Ne, ne, ne!« »Ves dan in vso	noč,	kakor sem ti že rekel.Tako so vpili, da so si	A
»Glavno pride zdaj,« je povzel oče. »Vso	noč	... in ves dan ... pa ni ... pomisli, samo pomisli	A
ženski? Mrzla ko riba, mutasta ko štor, gluha kot	noč,	trda kot kamen!Kaj bi moral storiti, da bi ji	A
pozno vračal domov, je bila povsod okoli svetla	noč.	Stopal je po stezi, ki sta jo pred njim že njegov	A
količkaj zaslutil, marsikatero in tudi tisto	noč	že kar boleče lepa, ga je vselej potegnil sajasti	A
vsakem koraku žvak-žvak-žvak, in ko bi bila	noč	le malce temna, bi si bil Jura moral priznati	A
Izmenjala sva nekaj besed, ki so padale v žametno	noč	kakor kamenčki v travo; še danes ne vem, kaj	A
členki, in jo dvignila k svojim ustnicam: "Lahko	noč,	Mutti moja.Dobro spi.	A
se veselo objeli, preden smo si voščili lahko	noč,	z nasmehom ob misli na jutrišnji praznični dan	A
bilo niti začudenja, kaj šele preplaha. "To	noč	bom preživel s teboj.Čisto blizu."	A
Kako krasni so dopoldnevi!	Noč	mi je na svoj neposnemljivi način še vselej	A
doživela, ko so me gospod prišli spovedat za veliko	noč,	pa kadar mi je frizerka prišla naredit vodno	A
nekaj dni malo bolj bledi, jaz pa sem se čez	noč	tako dobro naspala, da sem ju že naslednje jutro	A
pa se nadaljuje in konča samo moj dan. Tudi	noč	bo samo moja.Sprejmem jo kakor težko pričakovanega	A
zaplete in razplete, ki se bodo vrstili, dokler	noč	ne omahne v novi dan.Ravna ulica, ki so jo na	A
poslušam,« se je oglasila Veronika. »Lahko	noč,	Tine, ljubi moj.In hvala ti.«	A
pričakovanje se je poleglo. Tla se neopazno majejo,	noč	se guga, ah, ta nori vrtiljak ...Veronika in Miloš	A
»Si v redu?« je rekel Miloš. »No, lahko	noč,	pa glej, da se boš naspala. Jutri te pokličem	A
Jutri te pokličem!« »Lahko	noč,	« je šepnila Veronika. Lahko noč. '	A
»Lahko noč,« je šepnila Veronika. Lahko	noč.	'Pa kdo se mi kar naprej posmehuje in me oponaša	A
premislila in naredila red. Toda spomin na	noč,	ki še ni minila, čeprav se je barva nastajajočega	A
govorilo. Samo očeta na lepem ni bilo več, kar čez	noč	ga je zmanjkalo, doma pa je za njim ostala nenehna	A
Kolegi pri drugi mizi so ga klicali Ivan. Tisto	noč	sem preplesala z Ivanom.Redko sva prišla posedet	A
uglašenosti. Bila sva še uklenjena v najino	noč,	v zvenečo mavrico hladu in tišine, somraka in	A
Mrak je padal name. Ko se je naredila trda	noč,	sem prižgala lučko na nočni omarici.Sedla sem	A
pa pojdiva,« je vdano rekel stric. »Lahko	noč,	Veronika, in oglasi se nama kaj.« »Na svidenje	A
Oprema čisto po vaših zamislih, rišete dan in	noč,	dokler ne stoji vse po vašem, babnice obsedene	A
razodenejo temna drevesa za oknom. Hitro me objemi,	noč.	Umiri mi dušo, omami moje telo, odženi moje privide	A
zato sem ti v kuhinjo nastavil knjigo." "Lahko	noč.	" "Sladke sanje!"	A
Bežala sem dolgo, ves tisti dan, vso naslednjo	noč,	potem še mesece in leta, a zaman. Vedno znova	A
Nazadnje se je tudi on razjezil. Kar čez	noč	se je odločil in je vzel Minko, v treh tednih	A
Ko sem bil jaz še na svojem, je bila dan in	noč	kontrola.Žena je vsakega zmikavta zalotila še	A
»Kmalu spet kaj pridi, Rudi. Lahko	noč,	gospa Olga.« In je odšel, s težkim korakom	A
zadovoljni, gospod Resnik? Najlepša hvala, pa lahko	noč.	« »Vse je bilo v najlepšem redu.	A
»Vse je bilo v najlepšem redu. Lahko	noč.	« Lahko noč.	A
Lahko noč.« Lahko	noč.	Lahko noč, Angela, spočij se za nov	A
Lahko noč. Lahko	noč,	Angela, spočij se za nov dan. Lahko	A
Lahko noč, Angela, spočij se za nov dan. Lahko	noč,	Marjetka s svežim, okroglim obrazom.	A
Marjetka s svežim, okroglim obrazom. Lahko	noč,	Renkole, izguba ali dobiček, pravzaprav je to	A
pravzaprav je to eno in isto. Najlaže je reči lahko	noč	in oditi. Toda tisto, kar še pride.	A
Kar pride potem, ko so že vsi rekli lahko	noč!	Najbolje jo je odnesel Cene.	A
večer se je neznosno vlekel v daljno, bajno	noč.	Resnik je občutil skoraj otroško brezskrbno,	A
je stala zraven njega. Voščili so si lahko	noč.	Spet ta lahka noč!	A
Voščili so si lahko noč. Spet ta lahka	noč!	Tine je od blizu zaloputnil vrata na	A
ČETRTO POGLAVJE Rudi Resnik je spal tisto	noč,	kolikor je je še ostalo, težko in nemirno spanje	A
Resnik. »Zlatenica ali topel brizganec, to je ko	noč	pa dan, ne? Pojdi zdaj, no, da se ne bova tu	A
dobro videl, kako jo je prizadel, še naslednjo	noč	prebil drugje.Kajti to bi pomenilo, da se je	A
V trenutku je bila bistra, kakor da je vso	noč	globoko spala, le srce ji je neznosno utripalo	A
Ne veš, v kakšnih skrbeh sem bila zate. Vso	noč	sem trepetala.Zaslutila sem, da se ti je nekaj	A
otrpel in grozljivo v nekaj zatopljen. Čez	noč	odrasla, nič več dekle, ženska, ki sta se ji	A
»Zdaj pa še ti hitro v posteljo! Lahko	noč,	moj pridni, dobri Lovrek!« »Lahko noč	A
Lahko noč, moj pridni, dobri Lovrek!« »Lahko	noč,	mama!« Med vrati se je še enkrat obrnil	A
prsi, zakaj vedel je marsikaj: da prekvarta oče	noč	za nočjo v trških gostilnah in da gre v gospodarstvu	A
dolinske hribe se je že spuščala svetla poletna	noč,	zagrinjajoč vse naokrog, grmovje in drevesa	A
se je ustavil, da si obriše pot s čela, kajti	noč	je bila še vedno topla od žareče pripeke ugaslega	A
»Za božjo voljo, kam pa ste namenjeni pod	noč?	Menda ste zgrešili pot ali pa vas je napadla	A
v njegovo gostilno, samo to vem, da smo vso	noč	igrali in da sem ves izkupiček pustil sleparjem	A
IV. Z zamišljeno počasnostjo se je tisto	noč	vračal učitelj Urbančič proti domu.Dospevši	A
povestjo, ki so jo spremljali murni, prepletajoč	noč	z nevidnimi strunami.Z razvaline, ki se je vsa	A
koliko so prevozili ... Belodvorska kolesa so bila	noč	in dan na cesti.« »Konec zgodbe?« je	A
pogumen, se je nocoj nekako strahoma oziral v	noč,	katere skrivnostno oko je skozi široko odprto	A
svojega oboževanega učitelja. »Veš, Lovrek, tisto	noč,	ko je umrla vaša mamica, sem srečal tvojega	A
je pomlad po kratkem obotavljanju skoraj čez	noč	razlila po dolini, hribih in dobravah, hej,	A
Otroka pri teti ... Tisto	noč,	verujte mi, sem po dolgih dneh spet mirno in	A
odkimal in povesil glavo, polglasno želel lahko	noč	in jo pobit odkuril domov.Polonici se je kaj	A
njegovem odhodu nekoliko oddahnil, vendar ni vso	noč	zatisnil oči, morda ne toliko zaradi preteče	A
nedeljskim obiskom tja za božič ali vsaj za veliko	noč.	V ta namen je čuval z ljubosumno pozornostjo	A
prsti kazali na krivce ... In on sam bi prihajal	noč	za nočjo iz drugega sveta in bi jih tako neusmiljeno	A
da bi umirali v smrtni grozi ... Marsikatero	noč	je tako živo zasanjal, da je preplašeno planil	A
vetra, ki kakor jata lačnih volkov tuli v gluho	noč.	V hlevu je vse mirno, samo rahlo sopenje speče	A
zapre vrata za seboj. Opotekaje se odhiti v	noč,	pa se sredi poti ustavi, zgrudi na kolena in	A
usliši ... Poln nemirnega upanja se je Lovrek vso	noč	premetaval na parni in ni mogel zatisniti oči	A
svojih naklepov niti svojega hrepenenja, ki ga je	noč	in dan vleklo z višavja nazaj v dolino.	A
najboljši ljudje v dolini naši prijatelji ... Lahko	noč,	Janez!« V.	A
petje se je še dolgo razlegalo v tiho dolinsko	noč.	Tudi domačini so se poslovili in šli	A
nekaj časa pretegoval, dokler ni zaspal. A vso	noč	so ga mučile sanje, v katerih se je lovil in	A
Lepa hvala za cvetje! Lahko	noč!	« »Lahko noč, gospodična!« je rekel Lovrek	A
Lahko noč!« »Lahko	noč,	gospodična!« je rekel Lovrek s stisnjenim glasom	A
je sevala iz mraka kakor bela lilija. »Lahko	noč!	« je dahnila Vida in stekla k svojim.	A
»Zdaj se pač pridno učiš za izpit, kaj?« »	Noč	in dan.No, hvala Bogu, kmalu bo za mano.	A
ko je Ančka pri zajtrku javila, da je teta	noč	odlično prebila, k čemur je bržkone največ pripomoglo	A
bližnji Kotnikovi mizarski delavnici so istočasno	noč	in dan zbijali lesene zaboje - ‘holandske’,	A
»Zakaj? Zakaj?« je zaklical v	noč	in se ustavil. Komaj slišno je naletaval sneg	A
sta ga pregnali iz sobe. Stopil je v zimsko	noč.	Sneg ni več naletaval in dolina je tičala pod	A
Resnica bode v oči! Pa brez zamere, in lahko	noč,	gospoda!« Nihče razen gostilničarja	A
ravnodušnost ni bila povsem pristna, in tiso	noč	je dolgo odlašal s počitkom.V svoji delavnici	A
pa ni mogel, on, gospodar Belega dvora, čez	noč	postati hlapec sinu svojega bivšega dninarja	A
razžarja, do njegove utešitve poteče morda le še ta	noč.	Morda, kajti lahko se motita oba, on in Stanko	A
predala tamkajšnji sodniji. Od tam so ga še tisto	noč	odpravili v Gradec, kjer so se zbirali politični	A
prijetni počitek in trenutno razpoloženje. Pozno v	noč	sta se poslovila z obljubo, da si bosta čim	A
niti lesenim stanovanjskim barakam niti dan in	noč	cvileči žagi niti pravkar dograjeni vzpenjači	A
zakope. Na poti je dohitel vod saperjev*, ki so	noč	za nočjo izstreljevali skalne zaklone v tretji	A
Kar potrkaj in se javi! Vso srečo in lahko	noč!	« »Hvala!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani