noč (2.401-2.500)

kot toženec; najmanjši sum naj zbudi nocojšnja	noč,	v jutro bo zaplenjena njegova ladja in njegovi	A
odpoklical in premenil straže, določene za to	noč,	bi mu lahko razbil ves načrt, z vrha bi ga pahnil	A
pa je čul odposlance iz vojašnic, da je čez	noč	izginilo dvajset najboljših Slovenov palatincev	A
povelje. Epafrodit je stal na krovu in strmel v	noč,	da bi zagledal luč v pristanišču trdnjave Toper	A
orli in ne delfini, zato ležemo brez skrbi to	noč	in počijemo.« Star Sloven, z razsekanim obrazom	A
je dihal vonj po nardi. Tako je dehtelo tisto	noč	v njegovi sobi, ko se je sešel z Ireno. Objel	A
brez nje smrt, dan brez večne misli nanjo pusta	noč	vse zmage prazna igrača, če bi ne mogel pokloniti	A
odredil trojno stražo vrh kotline. Prešla je	noč.	O preganjalcih ni bilo sledu.	A
prazno. Hitro so jezdili proti severu in pod	noč	dosegli uglajeno cesto, po kateri sta nekoč	A
Naprej vsi, tovorom naproti!« Vso	noč	je gnal Iztok po cesti.Dovolil je samo kratek	A
trepalnice, temne iskre njegovih oči so se zagreble v	noč	Alankinega pogleda. Toda le za trenutek.	A
nogah dosegel Slovene. Na bojišče je legla	noč.	Sloveni so še vedno gonili polovljene Ante k	A
so gnali na pol blazni do Donave. Še tisto	noč	je položil Tunjuš nezavestno Ljubinico na krasne	A
Ob otoku Lemnu so morali celo pristati za čez	noč.	Mornarji so se uprli in odrekli veslanje.	A
molčeči Rustik. Nato je šlo v istem diru dalje v	noč.	Tretje jutro so zagledali Propontido.	A
povedal, da nekaj dni ne more do despota. Zakaj	noč	in dan ga tarejo skrbi in delo za vojsko v Italiji	A
zatrepeta plašno nad sluzasto vodo in razsvetli v	noč	zagrebeno ostudnost, tako je zaplapolala ta	A
sedel visoko v svoji palači Upravda in pisal	noč	in dan prefektom v province nove davke za vojsko	A
otel Iztoka in to na dvoru vedo, ker je tisto	noč	izginil. Njegovo grozno slo za denarjem pa utešijo	A
neke slutnje so se vgnezdile v mojo dušo!	Noč	in dan mi govori čudoviti orakelj v prsih, da	A
pa, da sem prisegel vsak dan trikrat in vsako	noč	po trikrat sveto prisego Svetovitu vsevidečemu	A
bila koža nagubančena po mrklem licu. Pride	noč,	kam potem?Treba je, da napno zadnje sile, doklèr	A
svojo izvoljenko nevesto. Morda je nocoj tista	noč,	ko oskruni pesjan golobico, mordá jo nocoj pretepe	A
kakršnih niso imeli niti med Goti v palatincih. Vso	noč	ni legel. Kakor čebele od cveta do cveta so	A
mojega orla, zaljubil jo je in jo otel. Še tisto	noč	so pa prišli sli iz Bizanca, da mora Tunjuš	A
modre veljake je potegnil s seboj val slave in	noč	je ginila brez pokoja. Iztok in Rado sta sama	A
edino, kako priti do Ljubinice, katero bo čuval	noč	in dan Tunjuš ali Balambak. Zato ji je zaplalo	A
šotoru, Črne oči so ji še bolj potemnele, kakor	noč	maščevanja.Iz njih je švigal ogenj, preteče	A
Preteklo je nekaj dni. Na	noč	se je zmeglilo.Težka koprena je legla na ráven	A
srce se pa napase ob njegovi bridkosti!« Črna	noč	je zavila šotorišče Hunov v neprozorno temo	A
povodce, da je konj veselo prhal in letel v	noč,	kakor bi nosil mladega Huna.Pozabila je volkodlakov	A
renčanje in spopadanje za kose mesa je dramilo	noč.	Ljubinica je na hrastu čakala zore.	A
Nikjer predragega.	Noč.	Po cesti je pihal južni veter, ona pa sama s	A
Njegovo veselje je kipelo do roba in, čez v pozno	noč.	Samo ena, edina kaplja ga * Satan naj te požre	A
pričel s povestjo. »Epafrodit je zbežal tisto	noč	in se srečno otel na Grško.« »O tem ne dvomim	A
Kamor seže njegova roka, se pozna. Vso	noč	sva čepela s Spiridionom ob brleči luči v Solunu	A
umor, ni tlaka in ni suženjstvo, nocoj je sveta	noč,	ker bo opravdana krivica!’ Divji obrazi so se	A
groze. Bela cesta, ki se je sivo vlekla skozi	noč,	se je pogrezala pred menoj.Nemirni valovi so	A
je kakor blisk brez besede in brez klicanja v	noč.	« Radovan je dvignil roké, kakor bi vodil bežeče	A
silni meč in na pol bedel, na pol podremaval vso	noč.	Ko se je drugi dan sonce nagnilo preko zenita	A
izmučeni, konji spehani. Če pridejo do Antov na	noč,	jih ti lahko napadejo in premagajo.Slutil je	A
da poizvedo za moč Antov. Ko se je razgrnila	noč	nad pokrajino, noč brez mesečine, pa bogata	A
Antov. Ko se je razgrnila noč nad pokrajino,	noč	brez mesečine, pa bogata za čudo nizkih in svetlih	A
vile po Propontidi, se mu ni zdela še nobena	noč	tako lepa, nikdar se mu niso približale zvezde	A
zaživi sanje, ki jih tiho koprneče sanja vsako	noč,	vsak dan, vse trenutke.«In ob istem pergamentu	A
drugače odtlej. Tako daleč se mu je zdela tista	noč,	da jo je, komaj dosegel s spominom.Vse je drugače	A
Tvoje oko je še trudno, ker si gostil v pozno	noč	svoje lastne sovrage.« Trije bizantinski poslanci	A
slovenskih in antskih. Plavi na veletoku so pluli	noč	in dan in prevažali ljudi, konje, živino, in	A
najmanjšega sledu niso dobili. Pogoltnila jo je	noč	in stric si je grizel ustnice v bledem srdu	A
čreda drobnice po cesti proti trdnjavi. Prvo	noč	so se ustavili v dolini in zanetili ognje ter	A
stresati in dolbsti težka, okovana vrata. Vso	noč	so delali, vso noč kopali in sekali.V jutro	A
težka, okovana vrata. Vso noč so delali, vso	noč	kopali in sekali.V jutro je zazevala rana, vrata	A
zažgali velike ognje ter darovali Perunu. To	noč	so Sloveni prvič slavili bojno slavje na obali	A
je izpremenil, kakor se izpremeni groze polna	noč	ob sončnem vzhodu.Odkar je Tunjuš otel Ljubinico	A
nebogljeno sirotko, in jo dal na voz. In tisto	noč	so prigrmeli begunci, Numida v beg, jaz pa s	A
mu je rodila druga misel in zasnoval je čez	noč	nov načrt. Kakor vampir se mu je vsesala v srce	A
Jutri bo zgodaj dan. Lahko	noč!	« »Lahko noč,« je odzdravila hči in hitela	A
Lahko noč!« »Lahko	noč,	« je odzdravila hči in hitela z žarečimi lici	A
ni pozabil. Nosil jo je v duši ves dan in vso	noč	- preden je udarila. Tista ura!	A
tiho pa naglo odšla tudi Alena. Niti lahko	noč	ni rekla. V svoji sobi je segla po peresu	A
žejnimi usti - in smrčal mirno dalje. Smrekar to	noč	ni zatisnil očesa.Novica, kakor mu jo je bil	A
pred nočjo ne bo in bržkone še zvečer ne. »	Noč	ga bo dala, vem, dobro vem.Ne veste, Alena,	A
Alena je zaspala. Tiha	noč	je že bila, mesečina je svetila skozi okno,	A
Kdaj se mi oddahnemo?	Noč	in dan, ven in ven: - delo - delo - in zopet	A
samo majčkeno grem, samo do šole!« »Lahko	noč!	Veža bo odklenjena.«	A
Strah me ne bo ujedel! Lahko	noč!	« Alena je odšla izpred šole, Mara in	A
»Ne sodi, Mara!« »Lahko	noč!	« Mara je trdo zaprla vrata svoje sobe	A
doma, kadar je sedela sama pri nalogi pozno v	noč.	Toda obednica je bila nema.	A
v razvneti domišljiji, ki jo je mučila vsako	noč,	dočakala Miklavževega večera.Koprnela je, da	A
Smrekar je bil vesel, žaga je pela svojo pesem	noč	in dan, Strniškini gozdovi so bili neizčrpni	A
brezčutnost jo je iznenadila. Vso dolgo prečuto	noč	so jo mučile strašne slike. Krik ljudstva, grožnje	A
le tisti so še obsedeli in se niso brigali za	noč.	Plaža in mešetarji so se vgnezdili v žganjarni	A
so ljudje iz iste šole in istih naukov kakor	noč	in dan. Naš ni bil prej za Minke nikoli zaprt	A
skrivnostno lepe ure gorkega koprnjenja. Lahko	noč,	dušica!« Brest ji je poljubil obe roki	A
Nemiren in zbegan je hitel proti domu. Niti lahko	noč	ni šel voščit materi, ki je ob brleči lučki	A
sama - jaz sama - servus, koleginja! Lahko	noč!	« Mara se je zasukala in odfrlela pojoč	A
prvi dan službe zaril na svisli in prejokal vso	noč.	Ko smo ga zagrebli, sem pa stopil pred gospodinjo	A
13 . / v roki, in preden se je zgrnila trda	noč	na zemljo, sem že gnal čredo v zbeganem teku	A
oklešček, da bi me pretepla. Jaz sem pa ušel v	noč	in se skril v hosto, dokler ni utihnil vihar	A
Začel se je boj.	Noč	je bila s čudno grozo, z ledenim mirom priča	A
takoj dvignil in se napotil po globeli v temno	noč.	Sprva sem čutil v srcu toliko veselja in poguma	A
ven iz tega žleba, na plano, k ljudem. Toda	noč	se je vlekla, z njo se je vlekla globel; noči	A
dobro se ti je godilo včeraj, ker se še čez	noč	nisi streznil.Na, odkupi mi te čižme.	A
ni bilo, da bi jo izdrl. Silvestra je vzela	noč.	Odšel je za hrepenenjem v domovino...	A
rekel pa ni nihče nič. »Treba mu je riti v	noč	in sneg,« je momljala Maruša. Mihor	A
otroka, ga prekrižal in mu zašepetal: »Lahko	noč,	ljubka moja.«	A
je pomislil in kar zavriskal bi bil v gluho	noč.	Pri Božnarjevi bajti se je oddahnil	A
stropom in vstal od mize, Gašper mu je želel lahko	noč.	Pred vežo, na kamnitem podiču, ki ga je kril	A
Daleč spodaj, izza gozdiča, je gledala v	noč	rdeča lučka. »Lucija,« je pomislil Gašper in	A
Oče tudi. Lahko	noč!	« In je naglo odšel po stopnicah, ki	A
Krojač si je najel kar dva pomočnika in šival	noč	in dan in pel in razlagal: »Tako je	A
za rame in ga tresel. »Da veš, še nocoj to	noč	izginem. - O, Lucija!«	A
srečala in si pomežiknila. *** Trda	noč	je bila.V zvezdnati jasnini sta hiteli dve črni	A
Šla pa vendar ni. *** O sv. Vidi se	noč	in dan vidi kmetu, ko zapoje klepanje in se	A
več dela v hlevu, ko jih je vse z Marušo vred	noč	dala in noč vzela od hiše. Prav na sv	A
hlevu, ko jih je vse z Marušo vred noč dala in	noč	vzela od hiše. Prav na sv. Vida dan	A
slišati to trkanje do samih božjih nebes. Na	noč	so prišle še nekatere matere.Skrivnostno so	A
prinesel s seboj veliko škatlo, skrbno povezano.	Noč	se je začela zgrinjati, ko so se odpeljali iz	A
ki je prepadel in na videz brezčuten buljil v	noč,	da je zvedel, kako se je pravzaprav zgodilo	A
nenavadna ni bila samo družba na našem vrtu.	Noč	sama je bila ko pravljica. Sedela sem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani