noč (2.101-2.200)

to je bilo takrat, kadar je pričakoval jasno	noč	in je mogel brez plamenice v dolino; pozimi	A
njih otožne pesmi, ki so se razlegale v mesečno	noč;	zvesto je vlekel na uho, da bi ne preslišal	A
planino: Ošabna sem bila, gospodine, ko sem	noč	in dan sanjala o Tebi. Ko sem videla in uživala	A
In moral sem capati s konjem. Vso	noč	nisem zatisnil očesa.Bolelo me je v boku in	A
vse mi je ukradel. Ponoči je prišel in vzel, a	noč	nima oči, noč nima price.« »Kaj naj ti vzame	A
ukradel. Ponoči je prišel in vzel, a noč nima oči,	noč	nima price.« »Kaj naj ti vzame?	A
Dva sta spala, eden je stražil. In še tisto	noč	so nas napadli orožniki. Nekdo nas je ovadil	A
razsrdila izguba. Prihajala sta navadno pozno v	noč	domov in večkrat se je slišal ponoči do Gregorke	A
zadolbel globoko v dušo. Bilo je že pozno v	noč,	štramljanje po stopnicah in ostro govorjenje	A
izreči - tako visoko in veličastno, kakor ono	noč	na našem mostovžu. Vahulja je stala z razpuščenimi	A
bila poleg hleva, kjer sem imel konja. Neko	noč	je stal pri tistih jetnikih na straži moj madžarski	A
poleg božjega groba, in vendar Madžar tisto	noč	ni imel miru.Ko je sedela Jermenžila v kotu	A
take. Zakaj je pa mene izkušala tisto poslednjo	noč	Jermenžila, naj bežim z njo pod sardinskega	A
sam je že zbežal. Podoba je tako, da so tisto	noč	zbežali vsi, ker nisem videl nobenega več.«	A
Sami lahko uganete, da sem slabo spal tisto	noč:	misel na neizbežno grenko smrt mi je stala neprestano	A
posebno globoka bolest. Vaha sta prišla pozno v	noč	domov in lahko sem uganil po njihovem štramljanju	A
bi vrag, ugledavši jih, pljunil, voščil lahko	noč	in zbežal.Ali težko jih je natanko spoznati	A
že tega, sva morala s Krokarjevim Petrom čez	noč	stražiti v hlevu nad trideset konj.Pobotala	A
čul jaz do polnoči, on pa po polnoči. Zimska	noč	je bila in tenek sneg je ležal po sosednjih	A
kramljaje, pevaje, tu in tam glasno ukaje v hladno	noč,	konji so zobali, mulili seno, hrkali, pihali	A
Ugibal sem, kaj se godi v Petrovem srcu. Da on	noč	in dan sanjari o domačih krajih, od katerih	A
jaz se tudi nisem upal govoriti; niti lahko	noč	mu nisem želel. Okoli poldvanajstih sem sedel	A
S Petrom sva začela nositi. Svetla	noč	je bila zunaj.Luna je plavala navpik nad nama	A
nesrečno pot? In spomnil sem se vsega, kar sva to	noč	govorila.‒ Jerebičev Janez je prišel prvi v	A
eno popoldne prekratko, zato si je izposojal	noč	in proti jutru je prijezdil iz mesta.Spal je	A
ranjenci z bojišča pri Kapolni; umrl je še tisto	noč.	Na sebi je imel topničarsko suknjo z dvema odlikujoči	A
enodnevnim zaporom, poostrenim z ukrepom čez	noč	v železne zapone.Zagrozil je, da bo z gromom	A
luknji zavil v koc in zleknil po deskah. »Vso	noč	nisem zatisnil očesa, zdaj pa takšna dobrota	A
sklenil s ključavnico. Prekrižanih udov naj bi vso	noč	čepela na deskah.Pa nisva.	A
pomagal Matičku, da je tudi on osvobodil roko. Vso	noč	sva slavno spala.Ko je zjutraj krog oglov zvala	A
ukajočega po mestu, mož te bire vteknil čez	noč	v zapor.Tu in tam je postal pred trgovino in	A
nogo hrom. Glej me siromaka, kako sem osivel to	noč	pred tisto sitnico.’Dalje je rekel vrag: �narja	A
skrbeti, ako si nakoplje na glavo žensko, ki ga bo	noč	in dan jezila in psovala.«Iz kotov so pogledavali	A
kadar pridejo Čržev stric, in da se rajša potepa	noč	in dan z volkovi po gozdih, kakor da bi živela	A
k uljnjaku pogledat čebele. Legla je mehka	noč	na zemljo in v hiši mojega gospodarja je zableščala	A
To je moj Šimen. . / . / stran 63 . / Vso	noč	bo rogovilil, jutri pa ne bo mogel vstati in	A
»No, sem si mislil, poleži! Vso	noč	si kolovratil po dolini, počitek ti dobro dé	A
lepo mirno na straži, gleda v krasno slovensko	noč	in sanja o svoji ljubi.In mene siromaka tipajo	A
skrivaj sunila v moj škorenj. Bilo je že pozno v	noč.	Možaka sta si poslednjikrat pripila, Marica si	A
ko sem se tiho poslovil. Zunaj je bila hladna	noč	poznega poletja.Prijetno je udaril vame sveži	A
papirju, če ni vredno, da se vtisne v srce. Vso	noč	sem premišljeval, kako naj delam, da ne bo pohujšanja	A
Možje, možje cesarski ... repe ste podstrigli to	noč	mojim konjem ... repe ... dajte repe nazaj ... bom	A
Copatka je odgovoril: »Pa ne bo. Nocoj bo pohlevna	noč.	«Res je bila, zvezdogleda sta se čudila in sta	A
je ni bilo; pa sem koj vedel, da bo pohlevna	noč,	kakor je res bila.« Zvezdogleda sta se spogledala	A
po vseh štirih. Pa je Butalce na poti zajela	noč	in so ugibali, kje in kako bi prenočili, da	A
postelje, vsak svojo, v Butalah nas ne bi stala	noč	ne vinarja ‒ dajmo, obrnimo v Butale!V Butalah	A
horizontom, ko se dneva svit umakne mraku in	noč	razprostre svoja temna krila ‒ je dejal ‒ tačas	A
Pokrajina izgublja barve. Iz tal vstaja	noč,	višja rase in višja se razprostira, da s temnimi	A
tekmujoč z bledimi kresnicami. V dehtečo	noč	se razlega enakomerno, zagrljeno petje žabjega	A
šel s četo in se je vrnil domov šele tretjo	noč.	Potrkal je na vrata: klop, klop, klop!	A
skledo s kašo treščil na tla, potem ga je vzela	noč.	Ugibali so, da je šel med Hrvate mešetarit.	A
navihana subretka, kaj? Ali pa boš študent, ki vso	noč	pije in kriči?‒ Ne bom, reci, ne bom nunica	A
boš mi lazila iz svoje postelje!« ‒ Ali drugo	noč	je imela še hujše sanje, sanjalo se ji je kar	A
oblast ob mamini postelji prenehala. In tretjo	noč	je kar na lepem in brez levov prilezla k materi	A
tuš: afera z generalom Kuropatkinom! Lahko	noč,	sem rekel, odlikovanje!Zbogom povišanje!	A
se je ozrl najprej po soncu, in če je bila	noč,	po zvezdah; potem je pogledal uro in pričel	A
uredništvo Uradnega lista!« ‒ Vzdihnil je: »	Noč	in dan dela človek, pa še zabavljajo ljudje	A
Jernača do kavarne Beograda mora biti vsako	noč	razsvetljena. Poverjenik.	A
Jernača do kavarne Beograda mora biti vsako	noč	razsvetljena!« Kratko, toda točno, jasno, zgledno	A
»Samo škodo imam od vladanja. Otepam se	noč	in dan z naredbami, doma mi pa komi prodaja	A
zanjo nego slovnico. Spal sem zelo slabo tisto	noč,	drugo jutro pa sem šel in se poklonil gospe	A
skoprneli, ko dobe še pod nos, da »manj strašna	noč	je v črne zemlje krili,« in jih bo strah, kako	A
pa tudi ne preštevam vsak dan svojih let. Ono	noč	nisem mogel spati pa sem ugibal to in ono in	A
komaj dočakala in mi je hitela praviti, da vso	noč	ni mogla spati, ko me ni bilo doma. Ta njena	A
izjavila in to je to, kar me je ganilo, da tisto	noč,	ko sem bil zdoma, baš zaradi tega ni mogla spati	A
Podnevi jih ni čuti, nemara počivajo.	Noč	jih pa oživi in že poznam njihove navade.Dve	A
vršile tekme z gosti za prvenstvo in da ni vso	noč	zatisnila niti pol očesa.In še mi je razodela	A
šele pripravljal, da vstane. Prebil je bil to	noč	v hlevu in če ležišče ni bilo gosposko, je imelo	A
k Smukovi, če te kaj potrebuje! Lahko čez	noč	tam ostaneš, če bi Smuk rogovilil.« Potem je	A
vedno bolj se je mudilo in že je bila trdna	noč,	ko je tudi drugi voz otave bil naložen in je	A
si spet nazaj. Ne maram, da bi izostajala čez	noč.	« Obrnil se je, da se vrne k delu.	A
dečko; godel in pel je in pil, ako treba celo	noč,	potem pa šel naravnost na komisijo ali kamorkoli	A
Vsaj jaz! Onadva sta sicer trdila, da sem celo	noč	neznansko smrčal, pa to ni res.Odločno ni res	A
nadaljnjih žrtev in jim je pričela nastavljati čez	noč	piva na krožnikih.In glej!	A
sveti luna, razsvetljave ne nažgo in naj je	noč	še tako temna.V takih temnih nočeh si pomagajo	A
frkolina naprej ‒ dan na dan, od zore v pozno	noč,	zvečer po več družin vkupe pri eni luči.Ko se	A
Ančika, teci po mamo, reci, da bo nocoj tudi še	noč!	« je ukazoval in je kazal obisku pot v drugo	A
preveč. V Beču imajo tiskarno, v oni tiskarni	noč	in dan tiskajo vedno nove paragrafe ‒ tako mi	A
»Žandarji me pa že ne bodo gonili. Lahko	noč	ali pa dobro jutro, kakor hočete!« je rekla	A
tako, kakor bi bili pustili svojo posetko. Ono	noč	so ti cepljence porezali ‒ to je tudi njihova	A
»Zdaj dobiš takega zeta: namaže te in čez	noč	boš zopet črna kakor kavka.« Med splošnim smehom	A
‒ Zunaj je bila lepa	noč.	Nebo temno brez meseca; na severnem delu neba	A
iz gostilne ni šel naravnost domov. Prijazna	noč	ga je zvabila po trgu.Šel je nocoj z doma, da	A
njegovo sobo. V skrbeh sta roditelja prečula vso	noč	pri njegovi postelji in ugibala, kako se je	A
resnico, ko bo vprašan, ali lahko reče, da ne ve ‒	noč	je bila temna, udarjen je bil od zadaj itd.	A
»Zdaj pa grem. Lahko	noč,	župan!« »Lahko noč, pa pozdravi ženo, da, in	A
Lahko noč, župan!« »Lahko	noč,	pa pozdravi ženo, da, in Janka pozdravi, tudi	A
Deseto poglavje Poštni nabiralnik Tisto	noč	niso pri županovih nič spali, razburjenost je	A
Julkine, obe hkrati je stiskal. »Janko je vso	noč	dobro spal,« je pravil in je vedel obisk v jedilnico	A
spi, sem rekel bolj sebi nego njemu: »Lahko	noč!	« A ni spal.	A
pokimal je in z dolgim vzdihom odgovoril: »Lahko	noč!	« Zdaj sem ga spoznal.	A
Pritisnil je čelo zopet ob šipo, obmolknil in zrl v	noč...	Mož se mi je smilil.	A
opravili že drugi, ampak kar ponižno recimo: »Lahko	noč,	pogrebci!« in pojdimo lepo spat!Saj res!	A
bilo ime. Ta psiček je neusmiljeno tulil tisto	noč,	preden je gospod umrl.Rjave lise je imel nad	A
ko se je spravila spat, se je tja v mlačno	noč	razlegal njen krik, da ji lastna sestra in svak	A
Pomignila je, vzdignila in se priporočila. Tisto	noč	je res strašilo pri Nanči.Komaj je bila ugasnila	A
ob hišah proti mestu. Kje in kako bo prebil	noč,	še ni preudarjal, tako daleč niso segale njegove	A
njegove misli niti njegove skušnje ‒ bila je prva	noč,	da je sam izostal zdoma. Bližal se je sredini	A
društveni seji, prvič izostala zdoma pozno v	noč,	je bilo Milana samega strah; vekal je in klical	A
dan zglasi zaradi posveta še na sodniji. Tisto	noč	nista zakonca Pirčeva nič spala in blazina Tončkove	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani