noč (2.901-3.000)

padale na moje srce, kaplja za kapljo, vso dolgo	noč	...	A
ljubeznivi, komaj razločni, še v najtemnejšo	noč	trepetajoči sijaj, ki nikoli ne ugasne. Prijatel	A
stran 122 . / V srcu žalost in skrb, večno	noč,	je sanjal človek o luči ... ker je sam ni imel	A
srce težko in potrto... Hodil sem po sobi vso	noč;	proti jutru sem stal na stopnicah, da bi pobegnil	A
v svojem novem stanovanju, sem bedel pozno v	noč,	dasi sem bil jako utrujen.Prihajale so mi na	A
osramočen. Tolažil sem se z zavestjo, da je	noč	okrog mene.In do noči sem imel od nekdaj svojo	A
je bilo takrat... A danes čutim, da mi je vzela	noč	vse, kar je imelo opravka z mojo dušo.Da mi	A
stran 19 . / Čakam te časih do polnoči, vso	noč	do jutra.Okrasil sem svojo sobo z rožami, da	A
zagotavljam te, da to ne bo dolgočasno. Ena sama	noč	mojih sanj je bogatejša kot življenje treh svetov	A
Zakaj te ni k meni?... Ah to je bila zadnja	noč.	Zadnja noč čistih sanj in pijanih želja...	A
Ah to je bila zadnja noč. Zadnja	noč	čistih sanj in pijanih želja...Prišla je k oknu	A
Čakal sem dolgo časa brez vsake vznemirjenosti.	Noč	je bila precej hladna, vrh tega sem slonel na	A
nasmehom in malovažno gesto nekaj opomnil... Tisto	noč	je vrelo po meni z nenavadno močjo; izginil	A
njena bela roka, in njene oči so pogledale v	noč.	Iz njenih oči sije dvoje zelenih žarkov; ovila	A
XII Spominjam se, da sem trpel tisto	noč	po svojem posetu pri Matildi več kakor kdaj	A
skrita predmestja, kjer ni življenja, - da ljubim	noč	in tišino.Samota mi je na razpolago in nikomur	A
Ali rože v mojih svetovih so cvele samo eno	noč;	bogveodkod in bogvekedaj je prišla nevidna roka	A
z jasnejšim nebom in lepšimi rožami. Za eno	noč...	Ona je moja, samo meni so sijale njene oči	A
nejasno; toda vedel sem trdno in natanko, da to	noč	ne bo ob oknu ne nje in ne njega.Če bi se bila	A
rožnata svetloba. In kolikor bliže je prihajala	noč,	tembolj so se izgubljale moje sentimentalne	A
vem, da ni obolela... Vidim jo pri oknu vsako	noč	in dvoje zelenih žarkov iz njenih oči se ovija	A
in je šel in ga ni bilo nikoli več. Življenja	noč	se je zgrnila nad njim. Kakor v sanjah je	A
sem šel in me ni bilo nikoli več. Življenja	noč	se je zgrnila nad mano. In zdaj se srečavamo	A
plahto!“ . / . / stran 125 . / Že je bila zunaj	noč,	ženski sta prižgali svečo.In še bolj žalostna	A
hrepenele, da bi že dan minil in da bi že minila	noč	in da bi že zazvonila tista ura, ko bi se napotil	A
IV Dolg je bil dan in dolga je bila	noč	v zatohli, črni izbi. Jure se je vzdramil, ko	A
napotil z doma. ”Saj bo dan kratek in tudi	noč	bo kratka; zatisnil bom oči in ne bom nič videl	A
gozdom, nad šumečim, sveti bela zvezda; vsako	noč	sveti, ne gane se nikamor, ne pogleda nikamor	A
uvaževanja vreden, da bi tega mozolja ne bilo ... čez	noč	se je izrinil iz kože, skrbi so ga rodile in	A
Spat sem šel zgodaj, ko se je šele mračilo; pod	noč,	takole ob desetih, pa se vzbudim; zdelo se mi	A
poklicala moja rajna žena. Stopim k oknu - lepa	noč	zunaj; nikjer ni takih noči kakor v dolini šentflorjanski	A
Odkod je? Tema in	noč.	Ne ve srce človeško, odkod, ne ve, kam, - in	A
so tvoje oči! In zdaj zbogom ... mrači se že,	noč	je pod kostanji ...“ Polonij je bil takrat	A
ni bilo več, ne poti, ne vrb, tiho je sopla	noč	v dolini.Iz mesta so svetile luči, trepetale	A
val, ki je bušil ob skalo, ni bil prevelik. ”	Noč	je zdaj; svetle kakor zvezde so luči v mestu	A
Ne zameri, prijatelj, mudi se mi, pozna je že	noč!	In pozdravljala bi ga od daleč z veselo, usmiljeno	A
prijetne izbe, od te polne mize, ampak pozna je že	noč	in nobeno veselje, bodisi še tako veliko, ne	A
veliko, ne traja dalj nego do konca. Lahko	noč,	gospa Liza, in Bog povrni!“ Tako modro je	A
je šel za njim lahkomiselni Jerina. ”Lahko	noč	- obema!“ je rekel in ni ga bilo več. ”Lep	A
rekel in ni ga bilo več. ”Lep pozdrav je lahko	noč,	ampak kadar je nečedna misel v njem, takrat	A
dobrote, nego če zmerja dobrotnika. Pozna je že	noč,	dolga in nevesela je vaša pot, zato pojdite	A
”Kaj sem storil, Liza?“ ”Pozna je že	noč,	gospod Jareb, glejte, in tudi svetilka že skoro	A
besede. ”Resnično že ugasuje luč ... pozna je	noč	... zdaj ...“ Jareb je vstal, s previdnimi koraki	A
Liza roko, Jareb je stal sredi izbe. ”Lahko	noč!	“ je izpregovorila Liza in se ni ozrla nanj.	A
vsaj ne, predno sta kupčijo dognala ... Lahko	noč!	“ Ponudila mu je roko, Jareb se je globoko	A
govorila ob njegovi rami; zakaj tiha je bila	noč.	”K tebi prihajam ... zato prihajam k tebi,	A
zaspane, napol še sanjajoče oči so gledale v	noč.	In ko so gledale, so zastrmele, razširile so	A
smejal škodoželjen. ”Po poroki je gorela luč vso	noč	do jutra.Ponoči, opolnoči, se je razlegel krik	A
glas, ali vendar je grobo in rezko presekal	noč;	odgovora pa mu ni bilo.Zapihal je veter in mi	A
Vrnil sem se v hišo. Vso	noč	je požvenketavalo okno v vetru. Kadar sem se	A
povesil glavo. Skrb pa je rodovitna njiva; čez	noč	rodi spoznanje in učenost. Sveča je gorela	A
kri sesajoč, na vso deželo. Dolga je bila	noč.	Ko se je vzdignil napojen, je ležalo tisočero	A
po ulicah z dolgimi koraki, ves zasopljen; in	noč	je bila, svetilke so gorele, ko je dospel.	A
durim in je stopil na cesto. Tam je bila lepa	noč.	”Joj meni!“ je vzkliknil in se je udaril	A
Prikaži se očem, odpri nogám, v dan ali v	noč	-- le razodeni: kam! Nič ni me strah poslednj	A
hribi, v senco toneči, ter da mu voščijo lahko	noč;	in zdelo se mu je tudi, da mu prijazno mežikajo	A
“ je rekel župnik in se je pokrižal. Tisto	noč	ni spal, temveč je molil do jutra.Zjutraj pa	A
je zdelo, da se je dolina izpremenila tisto	noč	in tisto uro, ko je župnik izdihnil.Kakor da	A
treba, da spim pod milim nebom, bom pa spal.	Noč	je topla.“ Podvil je roke pod glavo in je	A
pod njima; kakor silna črna skala se je bila	noč	zavalila vanjo in se ni več ganila.	A
povedal do nocoj, ali nocoj ti povem: že tisto	noč	in tisto uro, ko sva sklenila ljubezen, se mi	A
prestrašena. ”Tudi meni se je hudo storilo tisto	noč.	Ko sem gledala skozi okno, se mi je zazdelo,	A
nenadoma vse ugasnile, kakor da jih je popila	noč;	oblaka pa ni bilo od nikoder in tudi jutro je	A
Potnikov je pomislil. ”To je bilo prav tisto	noč,	ko je župnik sam videl črne ptice na nebu: prišle	A
ozrl in je videl prelepo, nebeško, zvezdnato	noč.	Ne mogel bi bil razložiti z besedo, ali občutil	A
pod milim nebom, kadar je . / . / stran 95 . /	noč	jasna in zemlja topla.Ali rad bi že spet ležal	A
ampak za vprašanje ti Bog povrni.“ ”Pa lahko	noč,	“ je rekel Potnikov in je pokazal na hlev. ”Tam	A
nego pojdemo.“ Čakali so na očeta pozno v	noč;	govorili so tiho, da bi ne vzdramili matere	A
vino pokušal -- pa je minil večer in je minila	noč	in zdaj je resnično že poldne.Kaj pa me gledate	A
je bil siromak le krono dolžan, pa se je čez	noč	izlegel iz krone stotak.Komaj so se dobro spogledali	A
neumna riba: ujame se celo na prazen trnek. Neko	noč,	ko je bogati kmet napravil lepo kupčijo, je	A
Odprla je okno. ”Dober večer, Francka, lahko	noč,	z Bogom in na svidenje!“ ”Ali si pijan?“	A
”Če sem pijan, sem kvečjemu od žalosti. To	noč	pojdem, pa se vrnem čez eno leto, ali pa čez	A
nato pa se je napotil v hrib. Prelepa je bila	noč	in zvezde so žarko sijale, ko se je ozrl drugi	A
glave do nog se je tresel od mraza. Tisto	noč	ni spal krčmar Elija in tudi po dolini so bila	A
miru in prikazal se je v dolini osojniški vsako	noč,	včeraj onemu, danes temu. Brez klobuka je bil	A
domov ob pozni uri, a ker je bila pot dolga,	noč	pa topla, je legel pod klancem v travo, da bi	A
žetve.“ In vse je bilo, kakor je oznanil cigan:	noč	za nočjo se je razlegala prešerna pesem po dolini	A
smejal, da se mu je tresel ves život. ”Lahko	noč,	Elija,“ je rekel in je šel. Krčmar je stal	A
je gledal za njim, dokler ni senca utonila v	noč.	Nazadnje je zamahnil z roko in je pljunil.	A
mudi se mi še dalje.“ Martinov je hitel v	noč,	Elija pa je stal na poti, tih in trd, kakor	A
niso.“ . / . / stran 124 . / ”O, kakšna bo ta	noč,	ta samotna, dolga noč;“ je vzdihoval. Ko sta	A
/ ”O, kakšna bo ta noč, ta samotna, dolga	noč;	“ je vzdihoval. Ko sta stopila v izbo, je cigan	A
v oči, upihniti pa je ni maral. ”Da bi že	noč	minila, da bi se že zarja prikazala!-- Glej	A
prazna, pa nisem ne pijan in ne zaspan.“ Ali	noč	je bila dolga, nebo je bilo temno, zarje od	A
kam utopila? Kakor da jo je slana vzela čez	noč!	Jaz pa pojdem; čas je že in zadnja ura; da bi	A
zajokal. Zvezde so sijale, topla spomladanja	noč	je bila.Vas je spala, le v Elijevi krčmi so	A
več slišali njegovih pridig in očitanj. Tisto	noč	so se prikazale črne ptice nad to faro osojniško	A
vzdihuj in ne vriskaj! Zdaj bom zadremal; lahko	noč!	“ Cigan si je potisnil klobuk na oči in je	A
narahlo, kakor je bil prišel. Zunaj je bila še	noč,	ni se še belilo na vzhodu; ali pihal je že hladni	A
bil pokopan v mlaki pod tvojim hlevom. Lahko	noč,	krčmar Elija!“ Tudi krčmar je vstal; smehljal	A
pod mizo in bo spal vse večne čase. -- Lahko	noč,	Elija, pozdravi Grajžarja!“ Cigan je stopil	A
je rekel cigan in ni ga več bilo; vzela ga je	noč.	”Do gospodarja, do antikrista!“ je vzkriknil	A
VI Težka in trda	noč	je legla na osojniško faro.Kakor da je bila	A
molče izginil. Tako so prihajali vsi po vrsti,	noč	za nočjo; Elija jim je nazdravljal in napijal	A
Potnik ni trčil; kakor vešča v grmu je izginil v	noč	njegov sivi obraz ... Ko so sveče dogorevale	A
lajali cvileč in dolgo. . / . / stran 176 . /	Noč	je bila jasna, nebo vse do kraja posuto z zvezdami	A
ob štirih popoldne ter je segel daleč tja v	noč,	v to noč bridkostno še v spominu samem. Le	A
popoldne ter je segel daleč tja v noč, v to	noč	bridkostno še v spominu samem. Le ena bela	A
je razmeknilo in zamajalo nebo, zgrnila se je	noč,	v dolino je udarila vesoljna povodenj. ”Odpusti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani