Od tam se je zagledal v temni gozdni parobek, kamor se je vzpenjala pot h gozdni kapelici, o kateri je bil nocoj toliko slišal. Doslej razmeroma pogumen, se je nocoj nekako strahoma oziral v noč, katere skrivnostno oko je skozi široko odprto okno strmelo vanj. Razdražena domišljija je v vetru se gibajoče veje mahoma spremenila v potuhnjene pošasti in belkasto kamenje na poti v okostnjake.