noč (2.301-2.400)

je z roko segla po otroku, v polsnu, kajpak.	Noč	je minila.Oče je domolil že več roženvencev	A
pozabiti. Vsako nedeljo zvečer je bil dolgo v	noč	v vasi pri Markovih.Njegove oči so se tako prijele	A
tako si hudoben, da ti trdo obljubim. Za veliko	noč	te bodo zaklali, a jaz se ne bom taknil ne drobca	A
Posebna igra in veselje sta bila na veliko	noč	s pirhi.Danes tega že ni več.	A
Ti so bili zanj zaklad, da bo mogel na veliko	noč	z njimi štrucati.Ta igra s pirhi je bila vseobča	A
izpraznil. . / . / stran 7 . / Zunaj je bila že	noč,	noč brez zvezd, le burja je žvižgala čez streho	A
. / . / stran 7 . / Zunaj je bila že noč,	noč	brez zvezd, le burja je žvižgala čez streho	A
kopiti. Oče in sin sta se vračala šele na	noč	domov.Oba sta bila kar židane volje.	A
ko je šla brez mene... Oče in mati sta ga vso	noč	stražila v strahu, da se mu ne zmede in si še	A
‒ ‒ V pozno	noč	so odmevali glasovi, se razlegali vriski. Župnik	A
spanca, je začel brati in bral je po sili vso	noč.	Počasi se je naravnal v cerkev.	A
nekaj drugega, kakor so mislili ljudje. In vso	noč	je bila ta čisto drugačna misel pri njem, zjutraj	A
skozi odprta okna od vsakega posebej: »Lahko	noč!	« Otroci, ki so jedli posebej s staro Uršo, so	A
res,« ji je pritrdil Matic in vstal. »Kakšna	noč!	« je pogledal skozi okno.»Pravzaprav bi bilo	A
Matic brez vsakega premisleka in šel. Celó lahko	noč	ji ni voščil.Franca je slišala pri oknu, ko	A
zgodilo se je, da je Maticev France prišel pozno v	noč	s konjem domov.Take večere je Jero silno skrbelo	A
da tega ne učakam pri hiši ‒ jaz že ne. Lahko	noč!	« Jera ni čakala Lojzinega odgovora.	A
jezo na Franceta. A kljub temu ga je Jera to	noč	pričakala, pri oknu, kakor nekdaj, in kljub	A
Niti doma na hribu ni Jančarici odleglo. Vso	noč	je prebedela.Poslušala je hropenje težkih vlakov	A
roke ter mu jih stisnila: »Ne boš, ne. Lahko	noč!	« France sam ni vedel, kako je prišel na dvorišče	A
do vežnih vrat, odrinila zapah in izginila v	noč.	Pes pred hlevom je kratko zalajal, pa takoj,	A
in ga ni, celo matere ni, ki bi zaklicala v	noč:	»Kam, Francka?«Le reka je šumela.	A
Golob, lepo vas prosim, premislite si!« »Lahko	noč,	« je rekel Golob in naglo odšel. Župniku pa se	A
čudovito mirna. Kakor bi bila šla skozi vice to	noč,	kamor jo je poklical nedolžni glas otrokov,	A
nerazločno žebral molitev za Lojzo. »Lahko	noč,	« je voščil nato, nobene pogledal in odšel.	A
ali pomagaj si, če si moreš. Ko bi ti jaz eno	noč	dal tole, kar me grize tu notri in mi pije kri	A
Saj je vse domenjeno.« »Potem pa lahko	noč	in dobro spi!« Matic je to noč resnično prvič	A
dobro spi!« . / . / stran 202 . / Matic je to	noč	resnično prvič po pogrebščini dobro spal.Ves	A
odšel v svojo sobo na izbo in pričela se je	noč	brez spanca in trpljenje, ki je bilo zaspalo	A
France je šel na izbo, se oblekel in izginil v	noč.	Pri Golobovih so odvečerjali, ko je potrkalo	A
v vinu, ko bi ne pogrešali mnogih, ki so to	noč	žalostno svatovali na daljnih frontah. XVI	A
se je še druga, zavoljo katere sem nocoj to	noč	storil obljubo tamle pod križem.Tole obljubo	A
Žalosten sem šel naprej. Trda	noč	je že bila.Vsepovsod so goreli veliki ognji	A
streh, da je moral sam sveti Florijan stati vso	noč	na preži z golido, sicer bi bilo vse pogorelo	A
zanič, jaz tudi ne, ko sem take vere, da je	noč	za počitek.Pa sem sklenil; zvečer pujsa v hišo	A
BREZ OKVIRA 1 Pred mano sta šla dva moža.	Noč	je bila.Le za silo sem razločil temne obrise	A
»Taki smo! Lahko	noč!	« »Lahko noč.«	A
Lahko noč!« »Lahko	noč.	« Na levo in desno sta se ločila in jaz sem gredoč	A
sem gredoč med njima ponovil: »Taki smo. Lahko	noč.	«Od mož se pa ni nihče odzval.	A
Vse je nad kmetom. Kmet vleci in garaj	noč	in dan, potem ti pa pulijo izpred ust, kar si	A
izgovoril pred njo. Nikoli ji še ni lagal ‒ ali to	noč	je občutil, da bi moral.Deset izgovorov si je	A
mater. Prej so njegove oči iskale njenih, to	noč	se jim je umikal kot hudodelec.Mati je molčala	A
njivami proti vasi. Mati je čakala sina, a ga to	noč	ni pričakala.Jutro ga je dalo od nekod.	A
plamenic ni ukazal prižgati. Zakaj	noč	je bilá jasna, da so se spoznali obrazi pri	A
njegove védečne poglede. Voščil mu je lahko	noč	in mu prepustil svoj šotor za stanovanje. Sam	A
dokler se ne vrnemo! Če nas še ne bo, ko leže	noč,	nam jahaj naproti; tuli ko volk, da se snidemo	A
torej prednje straže čez Donavo in čakal tisto	noč	in še drugi dan sporočil.Vojska je čakala v	A
/ PETO POGLAVJE Hilbudij je prekoračil čez	noč	ravnino in se naslonil v jutro s svojimi vojaki	A
meril je le skoke, katere je delal preteklo	noč	Iztokov konj. Leno je zlezel zopet na konja	A
na tla in jih zadušili s težo svojih trupel.	Noč	je legla na zemljo.Po travi so tekle kaluže	A
Hilbudij odjezdil na pohode, je morala biti posadka	noč	in dan pripravljena, da bi mu priskočila na	A
bežal? Pa povejte, dekliči, ali nisem sédel	noč	in dan na okopih in stražil gradišče kakor ris	A
in petje, prepiri in pretepi, dokler niso na	noč	omagali na pol trudni, na pol vinjeni in pospali	A
slavne vražarice. Prišla je temna, oblačna	noč.	Tabor je zgodaj polegel.	A
Tabor je prazen! Tunjuša je vzela	noč.	« Svarun je pritisnil roké k prsim, stisnil ustnice	A
pozval Ljubinico in svojce ter odjezdil še tisto	noč	čez Donavo.Doma se je zaprl v hišo in kakor	A
Kje je Hun čuvaj?	Noč	je bilá dosti temna, ugodna zanj in neugodna	A
zaropotala, voz je zagrnil oblak prahu. Še isto	noč	se je vrnil Balambak do Tunjuša. »Glavo?« je	A
sa je zaprl v svojo delavnico, prebedel vso	noč	in razmišljal: Stebèr na severu ob Donavi je	A
kakor indijska nevesta bogatega dvora. Vso	noč	so se gibale roké delavcev in sužnjev.Vsi velikaši	A
glavo v dlan in se zamislil v tiho in zvezdnato	noč.	Tukajle je sedèl tisti večer, ko se je vrnil	A
bodi, kateri mi hudo želé ... Iztok ni tisto	noč	skoraj nič spal.Do zore mu je modroval Radovan	A
smo razdejali Hilbudijev ostrog, je izginil.	Noč	ga je vzela.Klicali smo, ni se odzval.	A
najslavnejše stavbe tedanjega sveta. Upravda vso	noč	ni zatisnil očesa.Državni blagajnik je razgrnil	A
Izpod šlema so mu drsele kaplje potu. Nesrečna	noč,	trdosrčnost Irene in caričin zasmeh so ga užalili	A
te kaznuje, ker te je zaman čakala nocojšnjo	noč,	nezvesti!« Samo za spoznanje so se razprle Teodori	A
najlepše dvorjanice. Azbadu je velela, naj to	noč	straži palačo stotnija Iztokova. Strop te dvorane	A
dvorni pridigar Dioniz in psalter prebira vsako	noč!	« Tako je odgovorila Teodora Azbadu, vendàr obrnjena	A
stolček, naslonila se na okno in se zagledala v	noč.	Čist je bil glas sužnje.	A
poklicati. Zakaj zbudil se ji je večer, zbudila	noč,	ki ji je ugrabila spanec in jo razburila, da	A
strogih šeg!« »Prejasni, čemu so bogovi naredili	noč?	Pokaj so razlili od Epafroditovih vrtov do carskih	A
oljčnem gozdičku, dokler jih ne pokliče. Temna	noč	je zakrila mesto in morjé.Le malo lučk je brlelo	A
so strmele na temno morjé in hotele predreti	noč.	Kadar je pljusknil majhen val ob obrežje, kadar	A
in vedel po stopnicah na teraso pod pinije.	Noč	je bilá tako temna, da je moral Iztok tipati	A
željnimi očmi lica, ki je bilo skrito v črno, trdo	noč	in jecljal: »Irena, Irena, moja žena!« Hipoma	A
. / . / stran 210 . / »Naj ti bo nocojšnja	noč	dokaz, kako despojna ceni Ireno. Sveta je ona	A
Izginila je ob blisku, kakor bi jo demon dvignil v	noč.	Vesla so udarila.	A
dobrotljivost, da postane magister péditum, vse, vse,	noč,	bliski, despojna ‒ Vse same čarovne moči.Da	A
je poljubljal in objemal, zato izvolila temno	noč,	da bi se prepričala, je li res Ireni za blagovest	A
izhoda ni vedel, obdajal ga je pragozd, nad njim	noč,	ni znal ne za vzhod ne za zahod. Tako je hodil	A
Pomagači! Nocoj bo zanimiva	noč.	Ne zaspim.	A
DVAINDVAJSETO POGLAVJE Epafrodit je slonel tisto	noč	pod trižarnim svetilnikom ob mizi, na kateri	A
Epafrodit je vstal in stopil k oknu.	Noč	je bilá toliko jasna, da je zlahka zagledal	A
poveljnika Azbada. Iztoku je plalo srce v prsih. Vso	noč	ni bil zatisnil očesa.Do jutra je prebedel v	A
Ko je spodletel napad na Ireno, je še isto	noč	sporočil Azbad v despojnine dvore, kako se je	A
peristilu in snoval načrte za beg. Precèj temna	noč	se je razgrnila na Bizanc, Vodomet v peristilu	A
si jasno zamislil načrt, ki ga izvede še to	noč,	da carski vohuni ne dobijo koščka svile pri	A
so izginili Melhioru obrisi čolnička v morsko	noč.	Epafrodit je še čul temni zvok kladiva, ki je	A
mladega trgovca, in mu velel, naj se še tisto	noč	javi pri njem.Poslal je pismo po Numidi, hkrati	A
In vendàr se ji je zdelo, da je sedèl vso	noč	ob njej, da se je pogovarjala z njim, da ji	A
ga je zaseglo zlo v palači!« »Ljubezen vidi	noč,	kjer sije beli dan!« »Kako sem preprosta!«	A
polnoči je bil bakanal, orgije na vrtovih. Zakaj	noč	je bilá gorka.Iztok je prišel tja do polnoči	A
Čutil je, da so mu živci utrujeni.	Noč	brez spanja, toliko važnih ukrepov, prenapeto	A
premišljevanje ‒ ne, samo pretruden je; zato bi videl	noč,	kjer je dan, kot od ljubezni omamljeni. Potreboval	A
visoko, moral bi se bil vrniti. Azbad je bil vso	noč	v palači, danes ne pojezdi k vajam.Tudi Iztok	A
na smrt. O, sveta Sofija, preženi že skoro to	noč!	Ne vem, kaj bi ukrenil.	A
omnibus.se/beseda) PRVO POGLAVJE Nad Bizancem je	noč.	Zvezde na gosto, nebo blizu.	A
zlepljene lase od rane, ki so mu jo zadali ono	noč,	ko so ga na Teodorino povelje zgrabili in zvezali	A
je za bliskalo v glavi. Dosihmal je bila sama	noč.	Sedaj poskusim.«	A
je slutil dobro plačilo. Ko se je zgrnila	noč	brez mesečine, je zagomezelo po Epafroditovi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani