noč (2.201-2.300)

je. Prinesle so ji ga kvarte, vzela ga je	noč.	Vedeževalka je bila, znana daleč naokrog, pa	A
nadami in veselo vrvenje se je razlegalo daleč v	noč.	Veselica je imela popoln uspeh!	A
izgovarjala se je, da je bolna, plesala pa je lahko	noč	in dan.Bile so živahne in duhovite in si je	A
izpod voza mrežo, Stanko se je z njo izgubil v	noč.	Medtem ko so se dobrote na zaboju krčile in krčile	A
spanju nenadna grozota. Tako mu je počasi minila	noč.	Ko se je zdanilo, je videl na mizi vrč vode	A
Kocmur se je pokril s klobukom in odšel v	noč,	da ukrene »potrebne korake«.Pot ga je vodila	A
žganje. . / . / stran 200 . / Šele pozno v	noč	je prikolovratil domov. Tako se je zgodilo,	A
tako kreha, da mi zbudi še fanta ... Pa lahko	noč!	«Zaprla je spet duri.	A
zavest. Odprl je oči ‒ saj ni niti v gozdu,	noč	je in on leži na tleh ‒ v ravnateljevem vozu	A
Nikdar več kaj takega! si je obljubljal. Le to	noč	naj prestanem, le živ se naj rešim iz tega roparskega	A
Oziroma bi zanj morebiti bolj kazala cvetlična	noč.	Ponoči ni tolikšna konkurenca.	A
Ponoči ga tudi bolj poznajo. In bo cvetlična	noč	sploh več vrgla kakor cvetlični dan.Ponoči imajo	A
lirah, pri vili in pri saharinu. In ste čez	noč	postali milostna, resnična in s klobukom.Vsi	A
dnevi, tedni, meseci. On je navdušeno služil	noč	in dan in s polno paro. Sleherno prosto minuto	A
morala dogoditi na tem majhnem koščku zemlje:	noč,	roparski napad na nedolžno redkev, pes kot nepozvana	A
nego zato, da bodo delale. Delale da bodo	noč	in dan, na petke in svetke brez zakonitega od	A
obisti. Ulice so bile zvečer kakor tisoč in ena	noč.	Nekatere prodajalne so imele v izložbah cele	A
silno moti, mi prepodi spanec in potem lahko vso	noč	vsrkavam zrak, ali še diši, po čem in odkod	A
Vstal sem. Ta stvar se mora dognati, sicer vso	noč	ne zatisnem rodnega očesa. Morebiti je za snaženje	A
Povest o tobaku 281 Na piskerlonec 287 Sveta	noč	in red in kultura 292 Prva skrinjica 297 Pravilnik	A
restavracijski vrt in so seje trajale pozno v	noč	in so bile jako živahne, deloma z godbo, deloma	A
popje in up sveta. Boli me otroški vek nocoj to	noč.	Odkod je otročajček?	A
otročajček? Kdo je prinesel nocoj to rajsko	noč	njegov vek med nas?« Bledi tihi angel je odgovarjal	A
otrok izvabljali izpod varnega domačega krova v	noč	in mraz, obetajo jim slaja in sijaja in potem	A
skavtskem izletu zanočili, je dejal, in bi temna	noč	pokrila hrib in plan, vsa četa bi obupala ‒	A
morali jadni skavti sami pomagati, ako jih zajame	noč.	Za električno svetilko so se vrstile še sledeče	A
Prah smo in pepel! Odprta	noč	in dan so groba vrata!‒ Ta pesem mi je bila	A
brez nje. V takih prilikah palica dobro služi:	noč	ima svojo moč, za kakim vogalom lahko preži	A
stvar jasna. Vse je praznovalo veselo veliko	noč:	ljudje in polja in sonce.Pa je vzdihnil kanarček	A
decembra 1924 ] . / . / stran 292 . / Sveta	noč	in red in kultura O dete mlado, dete sveto	A
kotička zate v hišah in prenočiščih betlehemskih.	Noč	je bila in mraz in huda sila ‒ hlevček pod skalo	A
hecne pa, je dejal, so bile nevihte. Koj prvo	noč	so jo imeli, veter je tulil kakor samum v puščavi	A
ko sva dobila neustrašenega skavta. Tisto	noč	se je temeljito naspal.Za vsak primer si je	A
obilno salamo in dvojni zrezek. Toda minila je	noč	in ni mu bilo treba žvižgati na pomoč, ne s	A
spali v svojih šotorih kakor star čik. Le eno	noč	da so imeli slabo: divjal je vihar, stegovodji	A
Moram še pomiti! Lahko	noč!	« »Lahko noč in kaj lepega sanjaj nocoj!«	A
Lahko noč!« »Lahko	noč	in kaj lepega sanjaj nocoj!« »Številke, kaj	A
Truden sem! . / . / stran 26 . / Lahko	noč!	« V Kakor pusto vreme, tako je bilo nekaj dni	A
zaklenila prigrizke v skrinjo. Ko se je naredila	noč	in je bila sama v kamrici, je segla po štrukeljčku	A
»O, mama, tale Miha, kakšen je! Vso	noč	nisem zaspala.« »Nič ne maraj, Miha je norček	A
ni več jokala: Zvečer je možu pravila v pozno	noč,	kako imajo Ančko radi, in o Janezu in o bajti	A
groza, strah in hrepenenje je vrelo v njem.	Noč	je bežala, petelini so zapeli. Janez se je prekrižal	A
je oprl ob stol in se počasi dvignil. »Lahko	noč!	Prav imaš, nič ne bom kupil.	A
Janez je ujel njene roke. »Lahko	noč!	Pojdi ‒ saj te imam rada!«	A
o stvareh, ki se niso kar nič tikale njega.	Noč	je že legla, ko je Janez pred gostilno napregal	A
zaklenila velika vrata, jima voščila lahko	noč	in se vrnila na zadnje duri.Tamkaj je prijela	A
zadnji jasnini; bela kamrica se je zavila v črno	noč.	Ko je odbila polnoči, se je nekdo pod Ančkinim	A
kvišku in hipoma stal sredi sobe. Niti ‚lahko	noč’	ni rekel Ančki.Izmuznil se je iz sobe po tatinsko	A
zapah in ga zarinila. Omahovaje se je vrnila v	noč,	se spet dotipala do postelje, legla in v brezčutni	A
»Dober večer, mati!« »Glej jo, na	noč	prihajaš!« »Nocoj bom doma, ker grem jutri v	A
mati. Ančka ni rekla zavidnicam niti lahko	noč.	Odprla je vrata in stopila k očetu v sobo.	A
Nato je dostavil: »Ti si, Ančka! Kaj bi tako na	noč?	« »Hranilno knjižico sem prinesla, da bi jo spravili	A
In nikomur ne povej! To se pravi menda: kar	noč	naj te vzame.« »Kako je dober!« je polglasno	A
Preden je šla od staršev, je razmišljala vso	noč,	ves dan, celo v cerkvi je bila vsa zbegana,	A
kriknila: »Moj Bog, premisli: Ančka je ušla to	noč	v Ameriko!« »Za Janezom?« je naglo pristavil	A
njeno obrambo. Domovina se ji je pogrezala v	noč,	pokale so vezi, bolelo je, ali njene misli in	A
zakuril na svojem ognjišču in sladko prespal prvo	noč	pod svojo streho. Toda na svetu vse mine.	A
- Rešimo se! Nocoj to	noč	se preselimo.« Vse miške v jok.	A
mu je bilo po njih. Ko je Hudournik tretjo	noč	spal v tisti tihoti, ki je bila že taka, da	A
gozdu je zalajal srnjak, sova je zatulila v	noč	in vihar. »To je že od sile,« se je jezil Hudournik	A
smuknila skozi luknjo nad šperovcem in izginila v	noč.	Hudournik se je smejal sam sebi in svoji strašljivos	A
Podnevi ju ni bilo zlepa na spregled. Polhu je	noč	za delo, dan za počitek. Hudournik je osledil	A
Hudournik ni vedel, kako je bilo med njima preteklo	noč.	Ko se je Lišpavka naveličala godrnjati in zabavljati	A
»Saj ne veste, kaj je žena. Moja vsako	noč	samo to premišljuje, kaj bi jo drugi dan bolelo	A
mišnico in jo nastavil na podstrešje. Že prvo	noč	ga je prebudilo razigrano skakanje nad stropom	A
Potem sta hodila že v noči na stražo. Prvo	noč	nič.Medveda ni bilo.	A
Medveda ni bilo. Drugo	noč	tudi ni prišel.Tretjo noč sta pa zaslišala brundanje	A
Drugo noč tudi ni prišel. Tretjo	noč	sta pa zaslišala brundanje in godrnjanje.Medved	A
bilo mesto dobro znano in je drugi dan, ko so	noč	vsi trudni prespali na senu pri kmetu zunaj	A
pa ni mogel niti požirka več popiti. Tretjo	noč	je mati sede ob očetovi postelji zadremala.	A
oče. »Deset prelepih jagnječevin, črnih ko	noč	in mehkih ko žida, sem ti prinesel naprodaj	A
Revež mož,« sem ves trd od groze vzdihnil. Vso	noč	se mi je blodilo v sanjah, kako sta se rvala	A
preplašen mu je povedal, kaj in kako je prebil	noč.	𠆫rž teci domov, skliči vas in naroči, da pridejo	A
Vrencetov je pri priči stekel v dolino. Pod	noč	jih je prišlo dokaj.Oboroženi so bili s koli	A
vselej stekel pod hruško gledat, če se je čez	noč	kaj mednih nakapalo po tleh.Nekega jutra pa	A
Jazbec ga je pošteno oklal. Ne bom te čakal vso	noč,	sem si mislil. Pred jazbino sem zavalil skalo	A
doma na počitnicah, Zakramljala sva se pozno v	noč.	Ko sem jo v temni noči kresal na goro, nič	A
pripovedk in šaljivih burk na pretek. V pozno	noč	sem jih rad poslušal.Različne storije sem si	A
skomizgnil župan z rameni, vsem voščil lahko	noč	in odšel. Petrus je v ranem jutru pospravil	A
razleteli na vse plati. Šele drugi dan pod	noč	so se vrnili na trudnih in spenjenih konjih	A
Uboga Makalonca!« Preždel je	noč	in dan na obrežju, dokler ga ni začel gruditi	A
bil mogel z otoka do Makalonce. Zato je kuril	noč	in dan.Morda ugleda ogenj kaka ladja in ga reši	A
odgnali v ječo. Makalonca je prespala tisto	noč	po begu ko ubita.Sila utrujena je bila od dolge	A
in zajokala. Preječala je ves dan in še vso	noč.	Petrusa ni bilo od nikoder.	A
plašč. Ves dan je preždela na plašču in še vso	noč	prebila v strahu.Molila je k svetemu Šempasu	A
zatopljen jaha dalje, ga zaloti sredi gozda trda	noč.	Jezdi in jezdi, a nikamor ne pride.	A
tam, kjer so nastale pravljice Tisoč in ena	noč.	Od tam je prišla v Italijo, od koder so jo saracenski	A
Dremal? Vso	noč	nisem zatisnil očesa!« »Zakaj ne?«	A
sva kar onemela. Ona pa nama je voščila lahko	noč	in njene coklice so drobno zaklopotale, ko je	A
segli v roke in nama voščili srečno pot in lahko	noč.	Lahka noč nama je bila še skrivnost.	A
nama voščili srečno pot in lahko noč. Lahka	noč	nama je bila še skrivnost.Po odhodu mož sva	A
bosta še lažje stisnila nanjo. ‒ Zdaj pa lahko	noč.	« Opazovala sva čistočo sobice.	A
/ STREL V SRCE Tistega leta je bila velika	noč	zelo zgodna.Ni čuda, da se je vreme, ko se je	A
brnel, možaka sta sedla za mizo. »Vorh, velika	noč	je pred durmi!« »Pa bela bolj ko božič.«	A
sem ob soku in krompirju na samo sveto veliko	noč,	« mu je potrdil Ila Nadež. Olje v leščerbi je	A
ki si ga je kupil kot priboljšek za veliko	noč.	Sklenil je, da jima ga da.	A
domenila še za dnine. Oba zadovoljna sta se pod	noč	skupno vrnila domov. Jošt, nekoliko dobre volje	A
Zvečerilo se je. Vihra se je unesla ‒	noč	je zagrnila Jošta v strašnem precepu.Res je	A
polomljen, res, pravo čudo. Toda ta strašna	noč,	ko sem ves obupan že videl smrt pred sabo, me	A
vse tri v skrbi ‒ za šibko ženo ‒ ostale vso	noč	kar v porodniški sobi.Ko pa novo rojeni otročiček	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani