lepa (1.601-1.700)

posestvo, nego li da bi bila žena mlada in	lepa.	To je vedel tudi njegov stari prijatelj, kateremu	A
šla čez laz, ko so ravno pšenico doželi; taka	lepa	pšenica, France!Pa stopi vendar v hišo, kaj	A
ha!« Ob stezi je rastel gost drenov grm in	lepa,	ravna šibina v njem zvabila je slikarja, da	A
že sivih las, ona srednje postave, mlada in	lepa.	Melanholična poteza preko na lahko stisnjenih	A
Grofica Amelija, ta stara, ki je bila takrat še	lepa	in mlada, tista morda že ve, ker še sedaj, ko	A
videti. V srce mu je dobro dejalo, da ga mlada,	lepa	gospica tako odlikuje, njega, starega moža,	A
bila bogata in se je poznalo, da nekdaj tudi	lepa	‒ tega ni vedel nihče.Čudno se je dozdevalo	A
z žerinjskega grada, ter premišljeval, kako	lepa	in prijazna je bila vendar grofica, kako ga	A
tleh nekaj belega. Bliže prišedši, vidi, da je	lepa	ruta in, pobravši jo, zapazi všito grofovsko	A
Pa ne govoriva o tem, saj je sedanjost tako	lepa;	kdo bo mislil na hudo uro, dokler sonce sije	A
kaj, bile so le sanje, sanje po hudi vihri,	lepa	mavrica po hudi uri.Usoda mi je dala pelina	A
njega se mu je vzbudila v spominu zopet ona	lepa	podoba, ki mu je že tolikokrat spremljevala	A
koreninami skrevljani borovec. In tu je vzrastla	lepa	planinska roža, sama v samoti. Ni ga bilo vrtnarja	A
pričakuje,« ugiblje skriti Jaroslav. »Kako je	lepa!	Črni lasje in črne oči in pa ta vitka rast ‒	A
* Pozno zvečer je že bilo.	Lepa	pomladna noč je prepregla s svojim pajčolanom	A
lep dan. Po mestni promenadi je hodila mlada,	lepa	gospa in pri njej na eni strani njen mož, na	A
napolnjeno drevje; spodaj pod bregom pa je stala	lepa,	zidana sušilnica.Vse je bilo videti v dobrem	A
Sredi čolna na prečni deski sedeči gospod pa je	lepa	podoba zdrave mladosti, visok, vitek, črnolas	A
»To greje, gospod!	Lepa	hvala za izvrstno okrepilo.« »Taka tvoja gorečnost	A
nisem toliko hudobec, kakor morda sumnjaš.« »	Lepa	hvala, gospod, osrečujete me.« »Duše tvoje ne	A
uresniči stari rek, da v lepem telesu biva tudi	lepa	duša. Res sije z njenega zornega obličja prav	A
cesarja Avrelijana nad kraljico Zenobijo. Ta	lepa,	grško izobražena, duhovita in srčna žena je	A
mlad, lično oblečen gospod! Kar priteče mlada,	lepa	ženska, vsa v glasnem joku, zgrudi se na tla	A
katero je včeraj dospel semkaj iz svoje domovine:	lepa	predstavljateljica onega pesnikovega ‚večno	A
obličja nasmiha v zdravem spanju. Pri zibelki sedi	lepa,	vitka, črnolasa gospa.Zadovoljno in ljubeznivo	A
tujim nebom v milem zvoku domačega jezika.	Lepa	Darinka je pripovedovala: »Detinska leta sem	A
dvorca, ko sta bivala v Monaku. Bila je čudovito	lepa	žena; in iz oči v oči je gledana dokaj mičnejša	A
Ljudmila se mu je zdela v svoji žalosti nadvse	lepa	in divna. Izražala je svoje misli in svoja čustva	A
Ljubljančanka, hči nižjega uradnika; bila je nekdaj	lepa	in je prišla po raznih potih in razpotjih naposled	A
dogovorilo po trgovinskih pismih. Ta edinka je bila	lepa	ženska, toda zamudila je zlati čas za možitev	A
razstrelbi se je združilo več naklepov, celo tvoja	lepa	Darinka je zapletena vanje.Neumno je pa tudi	A
strmečim Slovencem prerokovala prva, da je desnica	lepa	roka in najbolj potrebna, druga pa, da je levica	A
in prodov toliko skalic, da je učenjakov grob	lepa	kamnita gomila.Ujede prineso tudi ličnih cvetic	A
pot proti samotnemu drevesu, pod katerim sedi	lepa	mladenka, zamišljena v knjigo.Predrami jo Rudovarov	A
sedaj nisem vedel ničesar. Oh, kako se spremeni	lepa	ženska!« »Tudi te ženske so častite in spoštovati	A
Ne sedi še tako pet minut, ko se mu približa	lepa,	mlada gospa v spremstvu postarne ženske in strežnika	A
pa se Samoradu od druge strani približa druga	lepa,	mlada ženska, ki naglo sede k njemu in se strastno	A
ali nemara zaradi vas nekova gospica Darinka,	lepa,	živahna ženska.Znanka mi je bila iz detinskih	A
sorodniki. Tedaj je postala pridna, ponižna Minica	lepa,	obožavana Mina, uboga rejenka bogata zamóžnica	A
mašnik. Tista ženska je bila mojih let; prav	lepa	je bila.Zdaj je veliko lepša kakor nekdaj in	A
žlico k njegovim drobnim ustnicam. To bi bila	lepa	slika!Otrokove bistre oči pol zvedavo, pol nezaupno	A
kmetski nravnosti se je protivilo, da mlada,	lepa	vdova s precejšnjo doto, kateri so mladi ženini	A
pošteno mešetarino.« . / . / stran 89 . / »Res	lepa	kobila, a neznansko je okomatana.« »Da, neznansko	A
a neznansko je okomatana.« »Da, neznansko	lepa	je; pa okomatana, kakor se ji spodobi.« »Ali	A
to zaupanje v zakrito bodočnost ostane zgolj	lepa	sanja, dokler Bog človeka ne preustvari.Kaj	A
židano ruto in jo dal ženi na glavo. »Prebito si	lepa,	« se ji je nasmehnil, ona pa se je topila od	A
govorila z njo, si je morala priznati, da je	lepa	in dobra in da bi nikomur ne mogla lasu skriviti	A
predsednik Bogataj. Prav za prav so taki občni zbori	lepa	reč, so si mislili.Zakaj bi Tine silil z novotarijam	A
misel na Agato pa ga je še zmerom dražila. Tako	lepa	se mu še nikoli ni zdela, čeprav jo je ne štetokrat	A
Kožuh, Hojkar, Balantač, Domačejkar in Bajželj ...	lepa	druščina!In z njimi Tine!	A
ga je za trenutek prevzelo. Bila je še zmerom	lepa	in, odkar je nosila otroka pod srcem, tako prečudno	A
tako strašansko shujšala, a je bila še zmerom	lepa.	Odšel je v hišo in prinesel žganja.	A
sosednjimi južnimi hribi in gorami se razprostira	lepa,	majhna ravnina z bogatimi travniki, gozdi in	A
imeli še lastne pravice nad svojim posestvom.	Lepa,	belo zidana hiša Miklova je bila le par streljajev	A
žensko postavo označiti z besedami, rekel je le:	Lepa	je kakor Miklova Zala, in to je bilo največje	A
strežaji tisto jutro dolgo čakali, da vstane	lepa	služabnica sultanova.Vsi so ji zavidali tako	A
dan, da je s stražnikom vred ušla iz sužnosti	lepa	kristjanka. Še tisti dan je poslal sultan	A
BREZTELESNE V stranskem svetu se razraščajo gobice.	Lepa	bitja breztelesna. Zapodim se po gozdu nabirat	A
Mirodolski. Ne da bi bila hiša bogve kako velika in	lepa;	bila je nekako v sredi med kmečkim in gosposkim	A
imeti in častiti sin svoje matere, če je še tako	lepa	in bogata gospa!‒	A
Pridno, dobro, imenitno nevesto. In	lepa	je tudi, lepa res kakor zora!Zora ‒ ime res	A
Pridno, dobro, imenitno nevesto. In lepa je tudi,	lepa	res kakor zora!Zora ‒ ime res ni prav krščansko	A
ženo. To je pa tudi res, kakor je pridna in	lepa,	goršega moža si ne more želeti.« »Da, mati,	A
večer, gotovo vsi ene misli, enega čuta: kako	lepa	je zemlja, kako lepo je življenje na nji! Čez	A
izobraženemu Slovencu dajati svojim otrokom	lepa	slovenska imena.Kdo more reči, da se ne širi	A
Dobra deklica je bila, nedolžna deklica in	lepa,	lepa je bila tudi!Bogata ni bila, ne imenitna	A
Dobra deklica je bila, nedolžna deklica in lepa,	lepa	je bila tudi!Bogata ni bila, ne imenitna; z	A
videti v navadnem življenju! Imela je v gradu dva	lepa	konja za voz in enega za ‒ ježo!Da se gosposke	A
v neizmerni daljavi. . / . / stran 69 . /	Lepa	žena res je bila gospa Jarinova, visoke rasti	A
vse to skupaj se je strinjalo v lepo podobo.	Lepa	žena zares je bila gospa Jarinova, veličastna	A
dežele kakor vse, kar je dobrega na svetu!	Lepa	žena je bila grajska gospa, bogata in tudi radodarna	A
kakor malik ter gledate mirno, kako se trudi	lepa	soseda poleg vas.Križ je s takim‒ medvedom!	A
blago potrpljenje imej s siroto, ako je mlada,	lepa,	poslušna, pokorna, podložna; ako ustreza vsaki	A
»Jaz pa pravim, da mu ni.« »O kako	lepa	priložnost bi bila tukaj posnemati nebeškega	A
kruha služi, tega nas ne učé.« »To bi bila	lepa	poezija!« »Saj ne pravim, da naj nam ravno to	A
dopolnjevala se bodeta, kakor on pravi, da bode	lepa	celota.Kdor bi te slišal tako govoriti, bil	A
ima vendar oči v glavi. Ne da bi dejala, da ni	lepa	tista Breda; ali ona je bolj tako nekako, kakor	A
strašno kmečko, prozaično; bojimo se, da bi kaka	lepa	bralka, mestna gospodična, ne nabrala zaničljivo	A
gospa, tako smo kurili, ko sem bil še mlad;	lepa,	staroslovanska šega, hraniti jo je treba, da	A
bil ogenj na pol pogorel; naredila se je bila	lepa	žerjavica, da si je sam gospod Mirodolski ni	A
sem še tako zdrav in krepak, ko se mi obeta	lepa	vrsta mirnih, srečnih dni v družbi mojih otrok	A
pometejo dvorišče moji kraljici. O kako je	lepa	moja kraljica, moja Zora!Kakor roža med osatom	A
kakor lilija in čista in nedolžna kakor lilija!	Lepa	je in zvesta!‒ Zvestoba, pravijo, ne druži se	A
»Huda vest, kesanje in pa ‒ ženska, mlada,	lepa	ženska! Začenjate me zanimati, gospodična!«	A
. Lep je bil kakor mladi dan in ona je bila	lepa	kakor mlada zora, ‚oba mladá, oba lepá’, in	A
. / stran 200 . / Nikoli prej ni bila tako	lepa	Zora, tako lepa in tako visoka, kakor v tem	A
/ Nikoli prej ni bila tako lepa Zora, tako	lepa	in tako visoka, kakor v tem trenutju, ko je	A
besedah vrže osnaženo repo, ki je bila zares	lepa	in debela kakor otroška glava, skoraj nekoliko	A
drdrala v lepi gosposki kočiji po cesti, dva	lepa	bela ko nja sta bila vprežena, s pisanimi trakovi	A
debelo so gledali staro Barbo, ki je danes tako	lepa!	Ob cesti je bilo vse drevje z bršlinom prepreženo	A
mogel spomniti, da bi jo bil videl popred.	Lepa	je bila ta deklica, Zaleščani niso še nikdar	A
Zakaj ne?	Lepa,	topla noč je bila; mesec je svetil na jasnem	A
oko in srce. Nobena deklica ne sme biti tako	lepa,	tako srečna in vesela, kakor je Rosana tam v	A
A kaj bi govoril! Ti si	lepa,	Rosana, in lepša bodeš od dne do dne.Razcvitaš	A
tudi res, dekle ni, kakor so navadna dekleta.	Lepa	je kakor misel, in dobra, prijazna tudi.Ko pogleda	A
Gregor in gotovine tudi. Pridna je in poštena,	lepa	tudi, rada ga ima, in kako ga rada ima!Prej	A
škropilnico v roki se suče med cveticami Rosana,	lepa	vrtnarica!Zdravje, veselje, sreča ji sije z	A
dvakrat. Za družico je bila Gregorjeva Rezka,	lepa	družica še lepši nevesti. Dobre volje	A
žile smrten je strup. O kako mora biti pač	lepa	ta srečna tvoja ljubica!« »Ali bi jo rada videla	A
njim. Pogostem mora miriti med tem opravilom	lepa	rjava konja, katera, mlada, čila in dobro pasena	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani