lepa (1.801-1.900)

bili vtkani zlati biseri. Da, Pehta je bila	lepa,	da se je Kekec kar čudil. »O, če bi si dala	A
piščalko?« mu je govorila. »Piščalka je zelo	lepa	in poje kakor ptičica v gozdu.Glej, Kekec, to	A
Pogledal je Pehto in jo vprašal: »No, ali je bila	lepa?	Kaj, teta Pehtara?	A
čas cvilil. A kako naj temu nemarnežu ugaja	lepa	pesem.Ušesa ima vsa kosmata in nemarna, zato	A
je ugajala. Kajne, teta Pehtara, da je bila	lepa!	« »Hm,« je odvrnila Pehta.	A
»Hm,« je odvrnila Pehta. »	Lepa	je bila, resnično lepa. Dobro znaš svirati,	A
je odvrnila Pehta. »Lepa je bila, resnično	lepa.	Dobro znaš svirati, da bi te človek poslušal	A
Izmislil si je bil novo pesem.	Lepa	je bila tista pesem in Pehta jo je hvalila,	A
ste dobrega srca kot nihče na svetu. Hvala	lepa,	da mi boste dali dve pečenki.Veste, prvo bom	A
padal ta dež. Veš, zato, da bi vedno jedel dva	lepa	kosa najlepše pečenke.Ha, Kekec?« Kekec se je	A
modroval: »Jastreb in petelin ... medved in hudobec ...	Lepa	zveza, da je treba res preroka, da ugane to	A
Lipnikov Gab res deset let. Pomlad pa je bila	lepa,	da še nikoli take v zagorskem svetu.Paglavci	A
»Rožicaponožica!« ji je rekel. »Zelo si	lepa	in zato tudi hudobna nisi.Prelepa si in zato	A
»O, glejte desetico!« si je dejal. »Kako je	lepa	in bi mi prišla prav danes kot nalašč.Pred cerkvijo	A
‒ »Oj, ti Mucna gora!« je vzkliknil. »	Lepa	si, Mucna gora!Kaj bi bila naša vas, če bi tebe	A
bila in neprijazna. A ker ima tebe, pa je	lepa,	da nobena druga kmalu tako ... Oj ti Mucna gora	A
odvrnil: »O, doli onkraj jelovega gozdiča stoji	lepa	koča.Tam bom stanoval, pa spal na pogradu.	A
nobene kraste. Boš videla, kako bom celo leto	lepa.	« Micka ji ni odgovorila, saj je poznala	A
potoka brez vodé, ni poroke brez žené; a kaj naša	lepa	nevesta poreče?Ali prikima?«	A
krenila čez Bloško planoto proti Krimu. Bila je	lepa,	sončna jesen.Kmetje so kopali krompir, otroci	A
»V maju pridi, pa boš videl, kaj se pravi	lepa	dolina.« Proti večeru smo krenili čez Ano, Greben	A
partizanski logor drugega bataljona. Bila je	lepa	jesenska noč; v gozdu je skovikala sova, pod	A
vso Notranjsko, kako je bila razgibana naša	lepa	Loška dolina, kako so fašisti strahopetno zbežali	A
bi lahko obiskal domačo vas. Zbudila me je	lepa	narodna pesem: »Tako pa rečem jaz, najlepša	A
kočevske gozdove.« »Ej, da, naša Dolenjska je	lepa,	« je otožno menil drugi mitraljezec in priprl	A
bataljon najraje prenočuje na stari način v naravi.	Lepa	noč bo in Rakek je blizu,« sem rekel Dakiju	A
komandant 105 Po vola 115 Razočarani komisar 121	Lepa	smrt 142 Štabna cenzura 149 Prebujenje 161 Nezaželeni	A
Od takrat dalje se ženske bojim. Bolj ko je	lepa,	bolj je lažniva, verjemi.Rajši bi se do nezavesti	A
»Jo že gledaš.	Lepa	je, črne oči ima.Pa visoka.	A
v dolino, kjer je ležala med sadnim drevjem	lepa	ravninska vas, v kateri so ponoči mobilizirali	A
smeta tudi Frnikula in ti, Mozolc. Ta bi bila	lepa.	Dam krompirja, mleka, oni dan teleta, zdaj pa	A
v tisti hiši me je danes prizadelo. Pa tako	lepa	hiša je, dobri ljudje prebivajo v njej, pravi	A
za našo zemljico tudi umreti. Ta bi pa bila	lepa,	da bi dekle odgnal, če se je usedla zraven mene	A
vam, vrag jih vzemi... . /\ .. stran 142 . \/	LEPA	SMRT Zgodilo se je v pozni jeseni popoldne	A
štabu krasni ljudje, sposobni in olikani.	Lepa	bodočnost jih čaka.« »Si videl kimovca, kako	A
kot zna kurir Pirc streljati z mitraljezom. Pa	lepa	je.Ve nosite tiste debele, oguljene hlače, ona	A
je govorila: »Joj, kako sem nesrečna! Ona je	lepa,	spočita, ja z pa sem vsa zgarana od dvoletnih	A
poslušal ščinkavce, kose in slavce. To so bila	lepa,	mirna jutra.Kaj si zdajle misli žena.	A
Nobenemu ni na nosu napisano, kakšen je.	Lepa,	da, lepa je bila žandarska služba v Avstriji	A
ni na nosu napisano, kakšen je. Lepa, da,	lepa	je bila žandarska služba v Avstriji.Ni bilo	A
rdeč v obraz od vina in navdušenja, da ga je	lepa	Kristina sploh pogledala.V dušku popije kozarec	A
radi zahajali v Strnadovo hišo, kjer je živela	lepa	Kristina in kamor je vsak dan prišla na obisk	A
Če mi pa kaj kupi, koga to briga. Če sem	lepa	in postavna, sem samo za Jova.Njegova sem, Jovo	A
družbi kapitalistov pije draga vina in ljubi	lepa	dekleta, obiskuje veselice, se vozi na lov in	A
gledala v zrcalo. Polde je vzdihnil: »Kristina,	lepa	si kakor mati božja.Če bi bila sama doma, bi	A
Potokar, tam pod snežniškimi gorami je velika in	lepa	fara svetega Jurija.Cerkev in župnija sta stari	A
Napeto je pričakovala odgovora in stiskala svoja	lepa	usta. Marko je nadaljeval.	A
Marka in mu pridušeno šepetala: »Marko, piši mi	lepa	pisma!« Petelini so peli, ko so se razšli.	A
kaj ti vse to pomaga, če ti v postelji manjka	lepa	žena, kakor je bila Dana, ki je ljubila postavnega	A
Tako je domenjeno.« Korle gleda vrsto konj in	lepa,	nova slovenska zastava se širi, se veča in nanagloma	A
času ob nedeljah pogledal po vasi, si videl	lepa	siva okrogla pokrivala na glavah mož in fantov	A
Petinšestdesetletni gospodar Gašper ni nikdar rekel: moja	lepa	zidana hiša ali moj hlev in govedo v njem, temveč	A
bi pa on to postal. Tudi grablje delati je	lepa	obrt.« Sosedje so odšli.	A
»Brala sem Avguštinove izpovedi.	Lepa,	modra knjiga.Samo zaradi vašega obraza in las	A
Oktober.	Lepa	sončna jesen.Sadja je bilo precej.	A
Človek ima občutek, da se vojska približuje.	Lepa	pomlad se obeta. Ljudje so zamišljeni.	A
no, oče, služba gozdarskega tehnika je tudi	lepa.	Če bog da, bom nekoč prilezel še do upravitelja	A
pogledal od strani. Bila je sveža in kar je važno,	lepa.	Pojasnjeval ji je, koliko let raste jelka, če	A
Bodi trden, Matija. Kaj pomeni, če je	lepa,	postavna in glasbeno izobražena.Vse to nič ne	A
Šel si je ogledovat njive. Rast je bila	lepa.	Pšenica in ječmen sta valovala.	A
kot Kristina. Matija se je pomiril, ko mu je	lepa	žena Pepca dopovedala, da ima oče prav. »Hm	A
kmetje pokašljamo. To je več vredno kot še tako	lepa	služba v tovarni. Tam moraš biti vedno komu	A
Dih jesenskega dne jima je udaril v obraz. »	Lepa	jesen,« je dejal Matija. Janko je bil brezbrižen	A
čisto zlata. Ozka je in prav zato je silno	lepa	in prostrana ‒ saj ves nebni svod oklepa. Majhna	A
epenenje duše mlade? . / . / stran 49 . / PRELEST	Lepa	ja dolina moja kot nevesta, ko nad njo razvršča	A
bel, kakor sneg, oba pa čiste arabske krvi. »	Lepa	si, moja Vihra,« je mrmral Juri, gladeč kobilo	A
približal razbojniku in mu rekel: »Koliko ti je dala	lepa	gospa Juta, da ji prineseš moje lase in morda	A
kako sem pozabljiv,« je zaklical Juri: »moja	lepa	Vihra je ostala tam, kjer ste me napadli in	A
marveč tudi najlepši vseh vitezov. A tudi jaz bom	lepa!	Gotovo pride tudi tvoja žena.	A
pride tudi tvoja žena. Skrbi, da bo kar mogoče	lepa.	« Jurju je bil ta spomin na njegovo ženo prav	A
napram svoji ženi. Reklo se mi je, da je dobra in	lepa.	Bodi ji tudi ti dober soprog.«	A
sama. Kmalu se je v sobo vstopila prelestno	lepa	Katarina.Še konzul se je nasmehnil, ko jo je	A
Majnhard šepetaje rekel Katarini: »Verujte mi,	lepa	Katarina, jaz sem se poročil s svojo soprogo	A
tolst mestjan. »Katarina je sicer res preveč	lepa	in preveč bogata, ter vsled tega zelo ponosna	A
orodje brez lastne volje v rokah lokave žene. »	Lepa	gospa,« je dejal šaljivo, »ljubezen nalaga tudi	A
Videla sem jo danes prvič.	Lepa	je v resnici in ponosno je sedela poleg goriškega	A
zato se ta vez lahko pretrga. Vi ste mlada in	lepa	cvetka in popolnoma nedotaknjena ‒ lahko dobite	A
»Dvatisoč srebrnikov ‒ to bi bila zame jako	lepa	pomoč,« je po kratkem molku menil Juri.»Ali	A
besedo,« je pritrjeval Rajmondo. »Kaj hočemo,	lepa	prilika je zamujena.« »A se zopet lahko dobi	A
skrbeh, kaj da ima Juta z Rajmondom, in čim je	lepa	gospa stala zopet pri njegovi postelji, je bilo	A
izdajstvom omogočil zajetje Jurja Devinskega,	lepa	gospa je bila Juta plemenita Marchland, na vešalih	A
Kar zagorelo je v njem. In kako	lepa	je bila Zulejka.Samo razkošje jo je bilo.	A
nista priskočila na pomoč?« se je srdil opat. »	Lepa	junaka, ki ju navaden hlapec užene.«	A
pustiva.« »Ali - to bi bila vendar škoda - taka	lepa	prilika -« je ugovarjala vojvodinja.	A
Vašo sestro, grofico Heleno, poznam prav dobro.	Lepa	punca je, samo malo predrobna.In kako živa!	A
od sto. Neki fant in neko dekle, oba mlada in	lepa,	sta prišla in ga prosila, da bi jima posodil	A
»Zdaj poprimejo vsi. Ali ni	lepa	pesem?« »Lepa!« je rekla Tina.	A
Ali ni lepa pesem?« »	Lepa!	« je rekla Tina. Organist je zapel še enkrat	A
je prvič govoril z Ano. Zdela se mu je tako	lepa,	da bi skoraj ne verjel, da je živa, ampak naslikana	A
takoj v druge misli. »Premoženja dosti, ženska	lepa	‒ kako bi ne bilo prav?« »Pusti jo!«	A
uresničuje tudi pri tej ženitvi? In ali ni Ana	lepa	in bogata in vredna, da se govori o njej in	A
zunanja izprememba njene hčere. Prej močna,	lepa	in stasita, je stala zdaj pred njo dolga, koščena	A
In kaj je maj in kaj vonjava rož in vsa ta	lepa	in široka majniška noč?« In zdaj se razkačijo	A
svojo žarečo glavo sredi žitnega polja, o kako	lepa	je roža zlatica, ki gleda iz pšenice, o kako	A
holma preko doline: živela, živela! Kako je	lepa,	enaka zori, ki jo opeva pesem, enaka roži, ki	A
duri so se odprle in v sobo je stopila mlada in	lepa	natakarica Ela. Polukratko krilo je nosila,	A
smehljajem. Zdela se mu je mlada, zdrava in	lepa.	Njeno telo je bilo polno in močno, njena lica	A
naslednje jutro v urad, se mu je zahvalil. »Hvala	lepa,	lepo si pisal; vidi se, da imaš srce.« »Nisem	A
ki gore po njem. »Ker ne živiš, Mika, moja	lepa,	sem nesrečen.In vse, kar rečem in kar sem rekel	A
noč ‒ kakor bi mi zvenela okoli ušes dolga in	lepa	melodija, znana iz mladosti.Hodil sem zunaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani