lepa (2.001-2.100)

osvetja, kot si si me domišljal; lepa ženska sem,	lepa,	kot je lahko samo višjeplastnica. Verjamem ti	A
pa zapiči prave dojenčke?« je vrtal naprej.	Lepa	reč.Šel bo k stari mami in ji začel razlagati	A
Hočete morda njivico za parcelo?	Lepa,	sončna lega, razgled po dolini.« »Ne potrebujem	A
»Opekla se boš,« sem jo posvaril. »	Lepa	ognjevina,« se je nasmehnila. Čudna ptica.	A
jo videl v svitu te bliskavice, je bila zelo	lepa:	imela je poteze Monice Vitti in Catherine Deneuve	A
»Ljubezni tvoje temne dveri.	Lepa	izpostava.Postajam vična besede besedovavši	A
nepopisen mir in prijaznost. Kristus, kako je	lepa!	me je prešinilo in skoraj bi bil to rekel na	A
. / . / stran 93 . / Kristus, kako je bila	lepa	v disku! Natočil sem si lonček donata in ga	A
Zaprl sem beležnico.	Lepa	reč: pridem do izvedenca, ki mi naposled pove	A
premikanjem dlani sem in tja. Kristus, kako je bila	lepa!	Prijela me je nezadržna želja, da izrečem njeno	A
za Manine lase. Kristus, kako je bila Mana	lepa!	Kakšne lase je imela, ko je bliščava bliskov	A
Kar na lepem sem ugotovil, da je pravzaprav	lepa.	Že nekaj let hodim mimo nje, večkrat spregovoriva	A
odkrivajo, kako lepe noge ima, da mi pritegne pogled	lepa	pričeska, da osupnem, če se moje oči srečajo	A
razneži in me zdaj celo spravlja v solze.	Lepa	reč, Jurij!Zbrati se moraš, se urediti.	A
je imela luč. Bil sem očaran: Kristus, kako	lepa	je! Čudno, da je nihče ne opazuje, ko je vendar	A
ponoči straši okrog hiše, ker jo daje nespečnost;	lepa	reč, če bi me videla, kako se sredi noči tihotapim	A
pravo uho, ki bo še toplo neslo na nos Emi.	Lepa	reč, ko že tako nekaj sumi. »Naj mu vse skupaj	A
bila nekoliko vitkejša. Kristus, kako je bila	lepa!	V njeni nagoti ni bilo kanca mesenosti in ponude	A
Pomenila!	Lepa,	kot je, lahko zbira ljubimce kot znamke; morda	A
laseh, ki so, kot praviš, kot zrela pšenica;	lepa	je zrela pšenica, že dolgo nisem videl žitnega	A
Kristusova solza ... « »Kristus, kako je bila	lepa,	« sem hlipal in iskal robec. »Ne morem več brez	A
smrka in pretaka solze, čeprav se smehljajo;	lepa	predstava je, ganljiva, ljudem manjka takih	A
pri meni se zbirajo sami spolni iztirjenci,	lepa	druščina čaka na obiskovalce z drugih svetov	A
gola, oblačila je odvrgla na mahovnata tla.	Lepa	je, njene oblike res lahko primerjam z Maninimi	A
razmišljanje o tem, kaj ločuje Ano od Mane. »	Lepa	si, Ana,« ji rečem. »Pa sem ji podobna?« vztraja	A
bo še žal ... Obriši si solze, Reja, počeši se,	lepa	moraš ostati.Vse bo še dobro.	A
današnji čas redkost in zato si zanimiva in	lepa.	Sama vidiš, da je vse več nekakšnih sivokožnih	A
naposled zacelile. . / . / stran 200 . / Je bila	lepa?	« Ne ve Ksena, zakaj ga pravzaprav to vprašuje	A
že ves dan pretresajo. »Mislim, da je bila	lepa.	« »Pripoveduj, poslušam te.«	A
»Pripoveduj, poslušam te.« »Bila je	lepa.	Imela je čudovito polt mešanke, podobne barve	A
gospodično Marleno. Gospodična Marlena je bila	lepa	in menda so jo imeli vsi radi.Zanjo se nič ne	A
krekečejo v Murjanskem barju, Trapanija je vedno	lepa.	Potem ni čudno, da so Trapanci izbrali za svojo	A
In na vrhu vsakokrat zasoplo vzdihne: »Kako	lepa	je moja dežela!« 3.	A
minulega časa. Odkar ga je do obisti očarala	lepa	Vida, ki jo je srečal v koči gozdarja Skoka	A
dokler ga ta ni nagovoril: »Živeli, predsednik!	Lepa	prst, primerno očrvena.« »Čista, brez rastnih	A
pristal na istrski morski obali, kjer je sedela	lepa	Vida in strmela v zvezdnato nebo. »Vedela sem	A
ždenjem. Zdaj te gledam in sklepam, da si	lepa,	Anada. ): Lepa ‒ nerazčlenjeno.	A
gledam in sklepam, da si lepa, Anada. ):	Lepa	‒ nerazčlenjeno.Razkažem ti nadaljnjo stopnjo	A
skupaj in nikoli nisem bil zadovoljen z narisom.	Lepa	si, Aa, in lepote nisem in nisem mogel odtisniti	A
Rok, dokler ne bova iz gozda, nič ne veš ...	Lepa	reč, še mrcina na koncu tega zavoženega polhanja	A
pritrditi si je moral, da je Anica res neobično	lepa.	Táko je bilo prebivalstvo Kota pred	A
je mislil razpravljaje se o gospe Pavlini. »	Lepa	ženska!« mrmral je. »Kake oči ima! -	A
Na obzorju so švigali krvavi bliski. »	Lepa	ženska!« mrmral je zopet. »A kaj mi mar!«	A
katerem se ji je zdelo, da jo občuduje: »Kako si	lepa!	« Debela plava kita se ji je izprožila	A
prestavili v Ljubljano, kamor je šla seveda tudi	lepa	njegova soproga.Ako je to storila drage volje	A
hišo. Dečva, ki mu je bila namenjena, je bila	lepa,	pa so vsi mislili, da ga bo mogla odvrniti od	A
drugo pa Gabra za roko. Tako je stala visoka,	lepa	in nedostopna pred obsedenimi nasprotnicami	A
Čestitam!« »Aha. Hvala	lepa!	‒ Ime ji je Milena.«	A
Ali ste že zaročeni, gospod Lilijanovski?« »	Lepa	je res in izobražena, samo že bolj priletna	A
Njegovemu nosu se je zopet vrnila nepopisno	lepa,	zdrava rdeča barva.Idilski mir je užival po	A
težko klobaso na slugovem krožniku. »Ali ni	lepa?	« je vprašala kuharica.Pričakovala je navdušeno	A
Zbogom!« »Hvala	lepa,	gospod, hvala lepa!O, gospod, za dvoje kron	A
Zbogom!« »Hvala lepa, gospod, hvala	lepa!	O, gospod, za dvoje kron se zlažem tudi za štiri	A
»Nate pet kron in oprtnik! Kupite dva	lepa	kljunača in mi ju v oprtniku prinesite v onole	A
»Sredi mesta, tam pod Gradom.« »Hvala	lepa,	da ste mi povedali.Če pridete k nam na Telebanovo	A
gnezdece s tremi mladimi miškami na dan. »Ta je	lepa!	« so se hudovali ata Žužamaža.»Ti, Jurček, takoj	A
še zmiram zbiraš, kukr b bla res Buh ve kuku	lepa	.« »Le sam sebe se primi za nos, ti grda roba	A
tukaj?« jo vpraša Salda prijazno. »Jagod iščem,	lepa	gospodična!« odgovori ciganka z nizkim, skoraj	A
zlata jabolka. Bogata si ‒ daj mi še cekinček,	lepa	moja, mlada moja!« »Ako hočeš, si lahko zaslužiš	A
dvignejo poševne obrvi. »Ni mogoče, ni mogoče,	lepa	gospodična!Pri tem ti ne morem pomagati.«	A
pobegnejo že pred ugrabitvijo!« »Ne bodi huda,	lepa	gospodična!« se protivi Čirikli. »Ne upam se	A
hajdi, brzo, milena, kolo igrat, duša draga,	lepa	ti devojčica! Sprva so plesali počasi, potem	A
»Vendar si prišla, čakali smo te že težko,	lepa	gospodična! To je moj mož Angar!«	A
»Ti nisi moja mama. Moja mama je	lepa.	Ti si grda.	A
stopil k njej. Bila je malo manjša od Omarja;	lepa	ni bila, pač pa je imela krasne, dolge kite	A
»Ah, ‒ gorska vila! Kako je	lepa!	Gorska vila, rojena na neznani gori, v neznani	A
predirjati najhitrejši konj. Tam bo prebivala, večno	lepa	in mlada, v razkošno opremljeni palači ob vonjavem	A
dahne Omar. Tu stoji pred njim tako mlada, tako	lepa,	kakršno je videl tistega dne, ko je prišel v	A
gavranje črni lasje. »Fatima, kako nebeško si	lepa!	« Omoten se ne more ganiti, udje so mu kakor	A
luknje vtakniti vso pest. . / . / stran 184 . /	Lepa	reč!« »Nič se ne bojte, gospod vitez!« je dejal	A
‒ Nabijalnik zopet na svoje mesto!« »No,	lepa	reč!« si je mislil vitez Ahac in krenil nazaj	A
Zbogom, Turki! ‒ Bridko se je nasmehnil, ko se je	lepa	utvara razblinila v strašni strašni prazni nič	A
Pij, ljubi moj Marko, ne bo ti žal!« »Hvala	lepa,	dragi ujec, ne ljubi se mi, res ne.« Vitez Ahac	A
Videl bi mnogo tujih krajev.	Lepa	prihodnost, kaj?Toda letos se mi kar nič ne	A
in brado pokaže tjakaj in se muza: »Jaj, kako	lepa	verižica, jaj, kako lep križ in kamen!Kakor	A
Poljubila ga je pod male brke. »Kako si	lepa,	ljubljena moja!Kako te ljubim!« je ponavljal	A
viknila. »Kriva nisem toliko jaz kakor tista	lepa	črnolasa gospodična!« »Lažeš!« je zakričal vitez	A
To ni nič; ali ni morda res?	Lepa	je bila, pa je!Punktum!	A
Ljubi gospod, obadva kakor angelčka! Oba	lepa,	pridna, dobra. Koliko veselja sem imel z njima	A
ponosno in važno. »Ne ponujajte mi stola, hvala	lepa,	gospod doktor,« je dejal bradati gospod in se	A
eden izmed njih rekel, da je Koprnela nebeško	lepa	pa peklensko neumna.Kako zna biti hudobna in	A
Prosim, pokažite!	Lepa	reč!Meni je bilo zdaj vroče, zdaj mraz.	A
Cenjenim odjemalcem se priporoča dobro ohranjena,	lepa	gospodična Koprnela, nevesta na razpoloženju	A
višave. Naša Koprnela je bila ta dan posebno	lepa.	Oblečena je bila čisto belo, kakor bi šla k birmi	A
bi bila zmerjana v šoli. Bila je res strašno	lepa!	Gospod Migec jo je kar požiral z očmi.	A
že vsaj toliko znosili v Kranj, da bo precej	lepa	terna, če vam vse povrnejo.« »Saj sem svoj denar	A
No, in pisarna, kaj porečeta na to?	Lepa	in še lepše opremljena, kajne,« se je skrivnostno	A
videti njenega smehljaja. TRMA je bila zelo	lepa	ladjica.Pravljična in vsa ozaljšana z izreki	A
lesketajoče se in vroče oglje. »No, ali ni	lepa	ladja,« je za najinim hrbtom rekel Franček.	A
Pika,« sem rekla. »Poglej, kako	lepa	pokrajina.Kje pa je to pravzaprav?«	A
Windischgrätzi, nato Borl ... tam sem pa bil, kako	lepa	pokrajina,« je rekel Franček.Več mu nisem dovolila	A
Tako majhna, tako velika. Tako	lepa,	tako naivna.Nedolžna v svoji iskrenosti, pripravljen	A
Naj je bila zima ali pomlad. »	Lepa	obleka,« je elegantno zaokrožil po zraku Kashmir	A
Oto je njen mož.« sem rekla. »Hvala ... hvala	lepa,	« se je nasmehnil Franček Ignaciju, ki še vedno	A
Prihodnost, ki se mu je zdela tako obetavna in	lepa,	je nenadoma dobila čisto drugačen obraz.Znanost	A
Katica. Ta drobna, plavolasa kačica, mlada in	lepa,	s sijočimi očmi, ta ... prav ta, ga je spravila	A
dogaja. Najbolj mi bo še koristil svež zrak in	lepa	narava.« Nisem še odprla vrat, ko je že pozvonil	A
da si lahko svobodno izbiral. Vsaka je bila	lepa,	privlačna in tudi brezplačna. To noč pa so imeli	A
njimi ustavil prelep avtomobil. Izstopila je	lepa	gospa, na vrvici je imela psa in njen šofer	A
Ne, tri pike in muha, zagotovo ga ne bom.«	Lepa	gospa ni rekla nič.Pomignila je šoferju in slednji	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani