lepa (1.301-1.400)

priložnostnih pevcev skupaj, je zatem zapel	Lepa	naša domovina, tik zatem pa so me zagrabili	A
skupaj, vsi planinci, do zadnjega, smo zapeli	Lepa	naša domovina. Kajpada nisem mogel iz	A
Prešeren rekel: Boš videla, Rezika, Vrata so tako	lepa	dolina, da se bodo kmalu odprla vsemu svetu	A
Matjaž, ki je prebudil Slovence... Primerjava je	lepa,	četudi včasih nekoliko pretirana...A nekaj bi	A
rekli. »Bodo vsaj vsi turisti videli, kako	lepa	je panorama s Tominškove slovenske poti.«	A
fotografa, da se mu ni morda kaj naredilo. »Hja,	lepa	stvar, tale slovenska pot na Triglav!« se je	A
Odprli smo ga 7. avgusta leta 1904. Bila je	lepa	koča, o hotelu pa ni bilo ne duha ne sluha.	A
nož, drugače ti je lahko kaj kmalu žal...« No,	lepa	stvar! sem si mislil.Človek vse življenje teka	A
ker je vedel, da se na koče dobro spoznam. »	Lepa,	lična hišica je.Edino eno napako ima...« sem brž	A
Za orle in sokole skupaj...« Zamisel je bila	lepa,	a kaj, ko ni bila uresničljiva. »Bi	A
Kala! In lep bel vrat, pater major, to je tudi	lepa	stvar!« »Pater polkovnik, popolnoma sem tvojega	A
pije in lije, prav kakor bi sodci ne imeli dna!	Lepa	je ta!Ali sem jaz zadnja v hiši, ali sem manj	A
sedaj, ko sem stara, hočeš pa imeti mlado!	Lepa	je ta!Ali toliko ti povem, če mi jo privedeš	A
oženjenega, štel ti je to v zlo. Žalibog je tudi ta	lepa	navada v pogorju ponehala, in kmalu doživimo	A
zdrsnila na ramena, da se je v vsej krasoti odkrila	lepa	glava.Svetle lase si je bila prevezala s trakom	A
zaljubljenega starca! Tisto leto je bila dolga in	lepa	jesen.Zadnjega vinotoka pa je vendarle malo	A
kdo naj me živi? Tisto leto je bila čudovito	lepa	jesen in še v listopadu smo imeli gorko vreme	A
Pisarja niti pogledala ni. »	Lepa	ječa bo to, Agata!« je izpregovorila rezko.	A
pošiljate v vodo?« je kričal berač. »Ta je	lepa!	In rimski papež nima vernejšega služabnika od	A
moliti, ka . / . / stran 43 . / kor je bila tedaj	lepa	krščanska navada po kravjedolinskih hišah.	A
namene?« . / . / stran 62 . / »Ljudje, ljuba in	lepa	moja gospa,« ‒ ta »lepa gospa« je Janeževki	A
»Ljudje, ljuba in lepa moja gospa,« ‒ ta »	lepa	gospa« je Janeževki segla globoko v srce, ‒	A
v takih rečeh, pa je izpregovoril površno: »	Lepa	je, a ker ni moja žena, kaj sem boljši ž njo	A
lepega otroka!« . / . / stran 71 . / »Če je	lepa,	« odklanja gospa Eliza, dasi je bila o tej lepoti	A
ubogljiva, to bi si pa skoraj upala trditi!« »	Lepa	in pridna!« pritrdi gospa Janeževa.»Še veliko	A
sama svež cvet med laškimi pevkami? Morda bi se	lepa	gospa rada udeležila kongresa v Ljubljani, kakor	A
lepota je zaslovela tudi po dolenjskih gradovih.	Lepa	je bila mladost, ko smo jo uživali po Nemškem	A
katerim je svoj čas baje koprnela še celo divno	lepa	pruska Luiza! »Gospica?« je vprašal prijazno	A
Pegaza na voljno to pašo. Bila je Židanovka res	lepa,	a bila je tudi huda, da se je je balo vsako	A
cesar!« je zažvrgolela. Pogledal jo je, in	lepa	se mu je zdela: »Če bom utegnil!« »Dela je dosti	A
praktična ženska: svojega soproga, dasi ni bila	lepa	‒ velik in dobro razvit nos ji je dajal nekaj	A
zakričala Magdalena kot žaba v luži. »Ta bi bila	lepa,	da bi se naša dekleta iz Kravje doline na barju	A
nadaljeval: »Ena sama ženska! Če je mlada in	lepa,	ni to nič hudega!Principe Neri-Corsini trdi	A
Principe Neri-Corsini trdi, da je naša Fina	lepa!	To je mož, ki se v takih rečeh spozna!	A
nad dvajset let. Bila je ‒ po laškem okusu ‒	lepa	stvar, debela, da se je vse treslo na njej,	A
»Dati ne more! Ta je pa	lepa!	S tem se dolgovi najlaže plačujejo!«	A
srečna: »Še nositi si je ne bodem upala, tako je	lepa!	« »Nosi jo v moj spomin!«	A
Tukaj sva brez skrbi! Bila je	lepa	noč in božjim svetnikom dajajva hvalo zanjo	A
prešinil ude. Oni pa se je glasno zasmejal: »	Lepa	duhovna posoda postaneš, če se že sedaj braniš	A
A ravno tiste dni je imel mož svojo žetev in	lepa	vsota denarja se je nabrala v lakomni njegovi	A
skelelo, ko je morala priznati, da je ta Madžarka	lepa	ženska.In kako je govorila!	A
Namesto hčere je odgovorila mati: »Ta bi bila	lepa!	Čemu pa smo prišli na ples in čemu si omislili	A
in živahno je klicala »vivat!«. Bila je tako	lepa,	da jo je opazilo tudi cesaričino oko. »Glej	A
Quintus, ki spi na vse pretege! Deo gratias!	Lepa	zvest je, če se preslepari dominus praefectus	A
pogledal, ko sem stopil predenj. Ženska je	lepa,	dejal sem mu, in preceno sem vam jo spravil	A
in gospodu se zdi škoda, da bi se zamudila	lepa	prilika. Sicer vam pa pusti tu svojega konja	A
»Nikar se ne pregrešite, gospod!	Lepa	ženska je, lepega telesa, lepih oči!In še celo	A
izlil v sé, da se je pomlad rodila v meni.	Lepa	reč je junaštvo, in na bojnem polju tudi rože	A
‒	Lepa	cvetlica si, materina ljubezen!Kadar je srce	A
odpro vrata in v sobo stopi gospodinja. Bila je	lepa,	polna ženska, in leta se ji še niso poznala	A
nikdar drugače govoril kakor s to psovko. »No,	lepa	družba!« dostavi tretji.Nosil je takisto rumeno	A
pije se dobro vino pri njem. Tudi dekleta so	lepa	in bogata!« Prijatelja se ločita.	A
»Štirideset tisoč!	Lepa	posest!Vi torej podpisujete menice!	A
srcu še vedno živi in bo vedno živela! Bila je	lepa	kakor boginja in čista kakor angel božji!«	A
Zdaj mi pa očita moje vozništvo!	Lepa	je ta!« »Ata,« tolaži ga sin ponižno, »saj veste	A
tudi pristopil k oknu. »Da, knežja milost,	lepa	zemlja je zemlja slovenska. Ali, kar jo diči	A
drugim na stroške. Kjer se je dolgočasila	lepa	zakonska ženica, sukal je naš vitez gotovo dolge	A
»In če je rodni oče moj!« pritrdi Malec. »	Lepa	šala bo!« »Ura!« vpijejo vsi.	A
sprehodila in malo popokala, pa bo dobro vse!« »	Lepa	smrt bi bila!« dihne Filip sam v sebi, »in lepše	A
in obitelj. Pravilo se mi je, da je Višava	lepa	posest in da vas prištevajo najimovitejšim našim	A
Prestali smo zimo. Jesen je bila	lepa	in dolga, zatorej smo se s steljo in kurjavo	A
z okvirom svojega samoljubja, kakor se obda	lepa	podoba z zlatim okvirom ter se obesi na prvo	A
vam pa rečem, pravdal se ne born; pravica je	lepa	reč, lepa reč je pravica, pa bodisi, kakor hoče	A
rečem, pravdal se ne born; pravica je lepa reč,	lepa	reč je pravica, pa bodisi, kakor hoče, bogatin	A
Repnikovim Tomažem, in to brez povoda. Pravica je	lepa	reč, lepa reč je pravica. In pri tem ostanem	A
Tomažem, in to brez povoda. Pravica je lepa reč,	lepa	reč je pravica. In pri tem ostanem.	A
mNič!l m	Lepa	je ta,l mislim si, mpisma nič, denarja nič,	A
je ta,l mislim si, mpisma nič, denarja nič,	lepa	je ta!l Zatorej še vprašam: mIn dekletce, kakšno	A
In vsi pravijo, da mu je zelo podobna!l m	Lepa	je ta!Pa pisma nič, pa denarja nič.	A
jezen, če izpregovoriš še kaj takega. Umreti,	lepa	bi bila ta!Saj nisi prišla k zverini, saj si	A
najlepša Romovševa Polonica. In res je bila	lepa!	‒	A
neprestano kričeč: mMarušica! Marušica!l m	Lepa	je ta, Jaka, da si prišel k meni in da si prècej	A
ne smeli imeti otrok! . / . / stran 133 . /	Lepa	je ta!l mNo, pa vendar, koliko let ima to otročè	A
jecal. »Vendar naj rečem samo še to, da je prav	lepa	in dobra kakor staro vino in da ji je lice belo	A
spodrecala in spodila!« se je Ditrik posmehoval. »O,	lepa	je, ponosna, velika je; še tvoj oklep bi ji	A
ji je zalila zdravo lice. Ni bila sladkostno	lepa;	bila je zdrava in močna, stara pa sedemnajst	A
mogočni gospod grof in njegova plemenita in	lepa	hči grofična Zofija prihajata v goste in da	A
je Zofija, dobrih dvajset let stara in zelo	lepa	gospodična, veselo začudila in je skočila k	A
z glasom, ki je zvenel kakor zvonček. »Oh,	lepa	je,« je vzdihoval Majnhalm. Ema je precej opazila	A
ki mu je sprva bila všeč, češ, glejte, tako	lepa	je moja nevesta, da človek, ki jo vidi prvič	A
Majnhalm jo je navdušeno požiral. »Oh,	lepa	je, da ji ni prilike v vsej deželi ne!« se je	A
je opazil, da se na hrbcu ob cesti, kjer zdaj	lepa	smrekova hosta kakor zelen šopek ubrano šušlja	A
dvignil oči in jih pasel na njej. »Kako je	lepa!	« jo je občudoval, ker je dolgo ni videl. »In	A
Zofija je še neomožena, čeprav je bogata in	lepa,	« se je oskrbnik nasmehnil. »Pa ne, da bi Svibenjski	A
vitez se boji, ali nemara še vreden ni, da bi	lepa	bela cvetka krasila njegov dom.Ta dvom ga venomer	A
pel na čast grofični, se je vsem zdela prav	lepa!	« Zaničljivi smeh je Urha ob priči minil.	A
in bi odrešil in zasnubil devico, ki bi bila	lepa	kakor Marjeta ali kakor Zofija in ki bi imela	A
kaj pomenili!« Grofična Zofija, zardela in	lepa,	da se je kar bleščalo ubogemu tlačanu, mu je	A
Majnhalm privede grofično Svibenjsko, ki je neki	lepa	in dobra, kakor je bila naša Ema.« Hotimir je	A
ne bi več! In glej, najbrž je tista nevesta	lepa	kakor zarja, dobra kakor kruh in modra kakor	A
domov, se je spomnil Poberetove Neže iz Stične.	Lepa	misel ga je zmogla, da se je zadrevil še tja	A
bogata, da bi dejal, ni bila, vendar dobra in	lepa,	skrbno udelana in vsa vkup, ne z njivami in	A
si že v soboto opoldne napravimo delopust.« »	Lepa	navada, sobota je Materi božji posvečen dan	A
ljubezen ...,« je stari voznik pošepetal kmetu. »Oba	lepa,	oba mlada, oba se rada imata.Kar za vkup sta	A
je res prav čudovito dekle. Le kako je tako	lepa,	čista cvetka mogla zrasti v tem grdem, sprijenem	A
Taufferer je med plemiškimi duhovni velika in	lepa	izjema.Prav res se mi smilijo šole, ki z njim	A
»Pusti, ne jezi se več; rajši poglej, kako	lepa	je dolinica, ki se vdira med Cesto in Malim	A
tehtale, »je priden, pameten fant. Slabetovina je	lepa	domačija, vredna Trlepovega sina ...Janez ostane	A
»Krajinška dekleta so neki prav pridna in	lepa,	« je še Nace pomagal, »in toliko jih je, da se	A
Bogu, ne bo sile. V dežél je že šla jesen;	lepa,	sončna je bila.Prstenina je bila zdrava in obilna	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani