»Torej kaj se vam je sanjalo, Barba?« vpraša jo Breda brez radovednosti, samo da bi kaj govorila. »Sanjalo se mi je, da je bila nedelja, lep dan je bil, ljudje so šli v cerkev; in jaz, misli si, Bredka, jaz sem se drdrala v lepi gosposki kočiji po cesti, dva lepa bela ko nja sta bila vprežena, s pisanimi trakovi v grivah. Prav oblastno sem sedela na vozu, praznično opravljena; ljudje so se mi umikali na obe strani s pota in debelo so gledali staro Barbo, ki je danes tako lepa!