nova beseda iz Slovenije
je to nebrižen hlad. V resnici je to zadrega, | ker | so jim misli odpovedale, čustvo pa jim ne more | A |
brezskrbni in poredni otroci, ampak politični otroci, | ker | so se vedli bahavo in vsiljivo v opevanju svoje | A |
Grbavi je zažvižgal z bičem pred skupino, | ker | je njihov ples ponehaval, potem pa ujel za roko | A |
Silvestro, njo glej... kako te pričakujem, Mario, | ker | ti znaš ljubiti nežno in toplo.Ne, moje srce | A |
razkrojilo ozračje privida. Potolažen je bil, | ker | je bila ona ob njem, kakor je vsak človek potolažen | A |
Hkrati pa je bil vendarle tudi še nejevoljen, | ker | je bila tarnala, naj ji pové zgodbo; morda pa | A |
tarnala, naj ji pové zgodbo; morda pa tudi zato, | ker | je ob Mariu v zgodbi pomislil tudi nanjo. Kakor | A |
Luciana,« je šepnil in objel z levico njen pas. In | ker | je še molčala je okrepil pritisk svoje roke | A |
človeško zemljo. Sklonjen je bil nizko k nji, | ker | ga je njena roka tesno objemala in so mu njeni | A |
prebudili iz hipnoze, kakor se je prebudil Mario? | Ker | takoj, ko ga je Mario poljubil na ustnice, je | A |
mornar, ki ne izrabi vse moči naklonjenega vetra, | ker | pod jadrom v zmerni brzini preudarno ureja načrt | A |
na zemlji nezamenljiva zarota moža in žene; | ker | zavoljo nje, žene, je smiselno vse, kar obstaja | A |
skrbno spet ljubiti naš svet in človeka na njem, | ker | samo iz silne ljubezni se bosta rodila ponos | A |
drznost in samo iz drznosti bo vzklila svoboda. In | ker | se je hkrati zavedal, da mu je prav Luciana | A |
bi moral biti pouk drugačen kakor za dečke, | ker | one bodo nekoč matere in bodo zato morale učiti | A |
/\ .. stran 196 . \/ Taka vez je trajala, | ker | ji je dajala goriva želja po novem snidenju | A |
njegova neodvisnost. Ta je bila vez brez vezi, | ker | je bil namreč ljubljeni osebi zvest in je samo | A |
je čutil, da je to njegovo stanje normalno, | ker | je bil v bistvu sam tudi takrat, ko se je zavedal | A |
domovine, da je njegov dom povsod, kjer so obale, | ker | je voda simbol življenja.Seveda nima prvič tega | A |
njegovo sproščeno srce. In nasmehnil se je, | ker | je spet slišal njeno otroško prošnjo: »Povej | A |
bil hrup vozil in tudi ljudje niso mogli biti, | ker | ljudje se niso mogli približevati s tako hitrostjo | A |
nikogar. In to spoznanje ga prešinja do korenin; | ker | je prišel iz njenih najglobljih vlaken tudi | A |
kot da spet sliši njihove besede. Morda zato, | ker | se je bližal svoji vasici.In tako je v mislih | A |
pa je pospešil korak, kakor da mora pohiteti, | ker | ga Luciana čaka v pomarančnem gaju, v limoninem | A |
tržič, ki mu je delal do tedaj največ preglavic, | ker | ni vedel, ali naj ga združi s portičem ali naj | A |
dolgim latnikom so bile skoraj vse mize zasedene, | ker | sta se dva avtobusa rdečeličnih švicarskih izletnikov | A |
je bilo tudi všeč, da ga je prosil za uslugo, | ker | tako zdaj odhaja s posebnim občutkom domačnosti | A |
plače. In prav iz srca mu jo je obljubljal: | ker | je prvič po koncu vojske občutil, da bo človek | A |
pričarati ljubezen v svojo zemeljsko domovino; in | ker | se je čutil gospodarja ne samo tiste restavracije | A |
pomislil, in zadovoljen je bil, da mora na pomol, | ker | se je bil parnik ta čas približal pomolu. Potem | A |
nepoznano ladjo. V njem so se sprva občutki mešali, | ker | je parnik primerjal s tržaškimi, potem ga je | A |
kakor ljudje, ki niso vajeni dnevne svetlobe, | ker | so ves dan pri delu v temi.In ni gledal žene | A |
Kakor da ga njene družinske težave ne zanimajo, | ker | jih že od zdavnaj pozna, gorečka pa je nekaj | A |
je rekla žena in se zadovoljno nasmehnila, | ker | je njena sestra naredila tudi njemu veselje | A |
kaj se godi okoli njega. Ko se je poslovil, | ker | da mora k strojem, in ji rekel, naj pozdravi | A |
odmerjeno igrišče ali sprehajališče. Morebiti zato, | ker | hiš ni bila zgradila ljubezen lastnikov, ki | A |
bilo videti, kakor da se dekleta tako veselijo, | ker | so nazadnje ušle iz mračnega in strogega zavoda | A |
so si z brisačo drgnile lica in se česale. | Ker | v njihovih laseh je bilo namreč vse polno lanenih | A |
izposojale so si jih in se enemu na ves glas smejale, | ker | je bil hudo škrbast; česale so se in je bilo | A |
/ In popoldan se je komaj opazno nagibal, | ker | je bil lesket vode manj isker, voda pa bolj | A |
sam pri sebi hahljal in nerodno držal klobuk, | ker | je imel jajce v levici. Tako je drugo čofnilo | A |
zadrega, vendarle ni bil uporen. Molčala sta, | ker | sta obadva iskala barvo glasu, ki ne bi zanikal | A |
vasi, ki so precej v bregu, visoko od morja, | ker | so slovenski ribiči hkrati tudi kmetje, ki obdelujejo | A |
»Kras je tudi divji seveda. | Ker | je ves kamnit.A vinogradi nad morjem s stopničkami | A |
To sem se vprašal tudi jaz. Posebno še zato, | ker | sta že bila privilegirana s tem, da sta pohajala | A |
k mehki čaši in srknil iz nje. Samo srknil, | ker | kakšenkrat je bolj prešerno tako igrivo povarčevati | A |
njeni nežni predaji upiral. Občuduje me zato, | ker | sem ji rekel, da delavni ljudje niso brezpomembni | A |
biti zame kakor nezmotljivo božanstvo.« »Ne, | ker | potem bi bil diktator,« je tiho rekel, kakor | A |
sedla v naročje,« je kar na lepem rekla, in | ker | se je smejal, je sedla na njegova stegna in | A |
njena ramena. Iskal je, da bi se osvobodil, | ker | je tako zahtevala igra, a hkrati je sprejemal | A |
na prod. A ni mogel prav ukleniti njenih rok, | ker | ga je njeno koleno odrivalo, njene dlani pa | A |
kostanjevih las, je opazil tudi ostrino. Se jezi, | ker | nečesa ni razumel?Ali mu očita odhod? | A |
kliče skoraj samo zato, da bi slišal njen glas, | ker | če bi ga ne slišal več, bi se morebiti vzdignil | A |
v poteze njegovega obraza in se potolažila, | ker | je poznala tisti obraz s slik v šoli, v uradih | A |
na sestanku,« je rekla. »Vso pot so ugibale, | ker | si niso mogle predstavljati, kdo naj bi me čakal | A |
In tako so se ves čas smejale in se čudile, | ker | niso mogle uganiti in ker sem jim zagotovila | A |
smejale in se čudile, ker niso mogle uganiti in | ker | sem jim zagotovila, da bom priznala, če bodo | A |
kakor da bi se končno odločila povedati vse, | ker | ni bilo več nobenega drugega izhoda. »A jaz | A |
zdaj toliko bolj kot prej. Meni ni bila všeč, | ker | on tako bahaško gleda z razprtimi očmi.Niti | A |
je gledala vame in vsi so bili jezni in tihi, | ker | nisem hotela iti. Potem je začel on prihajati | A |
in bliže. Tedaj sem bila prav gotovo zbujena, | ker | sem se obrnila proti zidu.Ne vem, kako se je | A |
Molčala je, čez čas pa je rekla: »Me pomiluješ, | ker | se tako bojim, kajne?« »Nasprotno,« je tiho | A |
ljubezen, tudi če se zdaj on poslavlja od Luciane. | Ker | ljubezen, ki mu je doslej potrjevala zavest | A |
boš porogljivo gledal in se mi smehljal, zato | ker | sem vrgla tisto podobo v vodo.Saj sem vedela | A |
»Predvčerajšnjim se mi je zdela manjša.« » | Ker | so ji skrivale ciprese!« »To je kakor majhen | A |
tako in nobenega namena nimam, da bi se upiral, | ker | vem iz zgodovine in iz lastnih skušenj, da je | A |
vzameva. Kajpak, dve leti bom moral še počakati, | ker | se take stvari zavlečejo«. »Ha, to bo | A |
je sitno. Sram me je hoditi z njim po cestah, | ker | se preveč naglas vede«. »Ja, saj«, sem | A |
Slovenec: na tujem se vsi znajdejo, doma nikoli, | ker | se ne izplača.In Podorehar se je res izgubil | A |
peljala skozi gozd. Mama seveda ni šla z nami, | ker | je bolehala, oče pa je šel vsako pomlad.Nekaj | A |
je bil nam otrokom prikupil samo zaradi tega, | ker | je imel hlače prepasane s srobotom. | A |
našli ljudje, ki porečejo, da sem nečloveški, | ker | se lahko smejem v bolečinah. In potem | A |
rekel je, da se že dolgo preživlja s hudobijami, | ker | je ves svet ena sama gola hudobija.Ko sem mu | A |
rekel, da bi me najraje pretepel, a da me ne bo, | ker | sem še preneumen.Nato se je zrušil na slamnjačo | A |
zaničljivo nasmehniti, a se nisem nasmehnil, | ker | se je moja zbegana duša oprijela teh sanj kakor | A |
mračna. Nemara pa je bila samo videti mračna, | ker | je zunaj ognjeno opoldansko sonce tako navpično | A |
in suh, gol do pasu in v kratkih hlačah; in | ker | je stal v oknu in je za njim padal na ozko notranje | A |
»Kaj pa je ... Aa, vi se čudite, | ker | sem tako zatrobil!« se je veselo zasmejal Peter | A |
človek in umetnik in zato je prav res škoda, | ker | je legel v prerani grob...Veste, baje vsi umetniki | A |
Zakaj?... Zato, | ker | je prišla moja ura ... tista presrečna ura, ko | A |
in odnosov. Ta opredelitev me nekoliko jezi, | ker | za rezultat niso našli slovenske besede, prav | A |
In zakaj ne? | Ker | mi ni všeč.Saj ne smem reči, da mi je zoprn | A |
dvanajstniku... Sicer pa je siromak nemara res bolan, | ker | je tako neznansko suh.« Kmet se je globoko | A |
Krotam psoglavskim se ne bo nikamor mudilo, | ker | je sončen dan. - Jernej, govori! - je | A |
Kako? - je vprašal Temnikar, a obrnil se ni, | ker | ni maral, da bi mu žena videla v obraz. | A |
in vsa šibka in je trepetala kot trepetlika, | ker | se je s hrepenenjem bala ognjenega viharja, | A |
Pa ne moremo, ne moremo! Ne moremo, | ker | smo preveč usmiljenega srca, he‐he!...Zavohali | A |
je rekel Temnikar. In obstal je na pragu, | ker | se je začudil, da je že skoraj popolnoma pozabil | A |
leži mrzel kamen v drobu, pa se je premislil, | ker | je vedel, da bi se samo obregnila:»Ti pa tvoj | A |
čeprav je podzavestno čutil, da ne bo pomagalo, | ker | bolečina ni bila tiste vrste, da bi lahko odpomogla | A |
hip se je pomračil. Bil je nejevoljen nase, | ker | se mu je zazdelo, da je bil rekel preveč in | A |
je tudi nekaj zakričal, a to ga ni zanimalo, | ker | je ta hip vso njegovo pozornost pritegnila res | A |
slaba žena!... In tudi sama je revna in trpi, | ker | je takšna, kakršna je.Predebelo skorjo ima okrog | A |
Njena sta. A hči naj bi še bila, | ker | je baba.Za poba mi gre. | A |
ne bi vsaj danes... vsaj danes... no, vsaj danes, | ker | je sveti večer... in ker so ljudje dobre volje | A |
danes... no, vsaj danes, ker je sveti večer... in | ker | so ljudje dobre volje, kakor se pravi... zakaj | A |
Ti lepo peci potico, jaz grem pa v grmovje, | ker | sem se tako odločil.Na roko! | A |
zavedel, kje je. »Žena vas spet kliče,« je rekel, | ker | se kmet še ni zganil. »Hm, kajpak,« | A |
Popraskal se je in počasi dodal: »A | ker | je že prišlo do besede, vam lahko povem, da | A |
bil kaj prida trgovec. Toda veselilo me je, | ker | sem se brez trdega dela lahko potepal sem in | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |