ker (2.301-2.400)

poudarka in sile; prihajala pa so vendarle - in	ker	so prihajala, se jim Angela ni postavljala v	A
odpustil - - krstil je tisti greh za izvirnega,	ker	je hotel s tem potrditi, da izvira odtod vsa	A
kajkrat dvomljiv. Zadnje čase je v modi kruh,	ker	je kruh postal poglavitno vprašanje širokih	A
„Vsaj sto lir bi morala prinesti, razumeš,	ker	je bilo prvič!" Linika pa se je stresla	A
/ Armando je prišel, obstal kar sredi sobe,	ker	si ni upal k postelji, da bi ne nalezel bolezni	A
smemo šteti v zlo, pač pa samo v dobro,	ker	je s tem, da je aretiral svojega lastnega nevrednega	A
prav za gotovo pojde. Na jesen še ne bo mogoče,	ker	nima denarja, na pomlad pa vsekakor, kajti ni	A
ostal še nadalje v delavnici kot obratovodja,	ker	se je dobro razumel na posel, toda bilo ga je	A
ostal na cesti, se hodil dve leti ponujat in	ker	so mu povsod pokazali vrata, se je naveličal	A
za druge obešenjaška. Sicer pa mora biti,	ker	smo ljudje slabi." Za prebivalce Hiše	A
zmeni ne. Jaconcic pa rajši trdovratno molči,	ker	se boji, da ne bi kdo omenil njegove Gilde.	A
steklenih vrat. Dame prenašajo psičke na rokah,	ker	se boje, da bi se pomazali in prehladili.Sprevajajo	A
ponavljamo pesem: v teh težkih dneh,	ker	mačeha je tujina. Da mi je	A
vzel. Poglobil jo je, za kazen jo je poglobil,	ker	so mu dedje šunko pojedli in stlačili tnalo	A
pravijo vsem od Ušnika naprej proti Gorici,	ker	jih ti zmerjajo z ‘zarukanimi gorjani’. Ampak	A
kovača primerno ime, toda rekli so mu Tomaž,	ker	je verjel samo tisto, kar je lahko videl s svojimi	A
»Zakaj pa ne?« »	Ker	nemara le je.« »Ni ga!« je odločno odbil	A
dlaka ne bi ostala cela!« Vsi so se zasmejali,	ker	je bila to zdaj že stara šala.Samo bajtar Arnac	A
primernega, da bi lahko pokazal svojo moč. In	ker	ni našel druge rešitve, je vprašal:»Pa žago	A
sta do mraka, potem pa sta sedla na prag. In	ker	delo najprej zbliža ljudi in jih pobrati, se	A
nejevoljen nase, da bi se najrajši sam prebutal,	ker	se je dal Arnacu speljati na led. »Kaj	A
in živinorejo. Ljudje so bili ponosni nanj,	ker	je bil tak možak.Na tihem so bili ponosni celo	A
drogov. Korakal je veselo, ponosen sam nase,	ker	mu je bila noga lahka in korak prožen, čeprav	A
njegovo vasjo, pa se je podpiral vse popoldne,	ker	je bil tako rekoč že doma.O mraku ga je imel	A
pod kapo, da mu je bila potrebna družba, in	ker	je našel tri vinske bratce, je dal za pijačo	A
liter!« Pepa je postavila liter na mizo, toda	ker	se prejšnje veselje ni povrnilo, je kovač svoje	A
»Dobro,« je rekel hudič. »A	ker	ti pravijo Tomaž in ker si tudi neverni Tomaž	A
je rekel hudič. »A ker ti pravijo Tomaž in	ker	si tudi neverni Tomaž, stopi bliže in se me	A
pripravljen na boj. Kovač se je pobral, in	ker	se mu je zdelo, da zdaj ne utegne posebej klicati	A
Toda vsak boj se mora enkrat končati, in	ker	je bil to boj s hudičem, to se pravi, boj na	A
Le kliči ga! Nič ti ne bo pomagal,	ker	sem tudi jaz krščanska duša!« In pognal	A
počakaj, da gre tema mimo,« je rekel kovač,	ker	je prav takrat teman oblak zakril mesec.	A
kovac.38 . /\ . / zdaj takoj zabliskalo: »Zato,	ker	ga je zajahal hudič ... Toda zakaj se je zaletel	A
sta že blizu gostilne. Kovač se je odkašljal,	ker	je sklenil, da bo zadnjo misel povedal hudiču	A
župnik in se začel tolči po kolenih. »Zato,	ker	bi se rad udaril s tabo!« »Kaj?« je	A
»Zakaj ne velja?« »Zato,	ker	sem ti podložil nogo.Ti pa mene nisi zmazal	A
vidne kazni: ruto in klobuk. Palice ni bilo,	ker	mu jo je bil kovač zlomil v boju. »Potrpit	A
kovač in tudi sam prešerno mahnil župnika; a	ker	je bil manjši, ga je mahnil po tistem delu telesa	A
zravnal, ga je pogledal očitajoče. »To pa zato,	ker	si me kot hudiča preveč namahal!« »Naj	A
zaspal od sreče in ponosa. Srečen sem bil,	ker	se je mami vračalo zdravje, in ponosen, ker	A
ker se je mami vračalo zdravje, in ponosen,	ker	je tam zunaj v mesečni pomladni noči veselo	A
kako tolče?« se je spet blago oglasila mama,	ker	oče ni našel prave primere. »Ah, nič	A
moje telo. In to je bila neizpodbitna resnica,	ker	je mama sama tako rekla.Potegnil sem si odejo	A
lastni glas mi je zašepetal: »Sam si kriv,	ker	si naredil klopotec!« Zavil sem se pod	A
nemiren in še sem drhtel, a zdaj že od sreče,	ker	sem našel rešitev.Ležal sem nepremično in skoraj	A
prstih neslišno splazim iz hiše. Zelo se bojim,	ker	vem, da je pod tepko smrt.A vendar se sploščim	A
zastane, padam in padam ... A nisem dosegel tal,	ker	sem se prej zbudil.Stal sem v svoji čumnati	A
utegnil zlagati. Vsega ji seveda nisem povedal,	ker	me je prej stisnilo v grlu. »No, no	A
vprašaj Temnikarjevo Katro, ki ima sanjske knjige.	Ker	si sanjal, da bom umrla, se pravi, da bom živela	A
»Zakaj pa ne sam?« »	Ker	lahko padeš s tepke!« je resno rekla, a se je	A
je nekaj časa prekladal iz roke v roko, toda	ker	so se verjetno tudi njemu tresle noge, ga je	A
srebrnimi mačicami. Bilo mi je neznansko žal,	ker	ga voda ni odnesla.Zdaj sem vedel, da ga bo	A
brcala nagnita jabolka in smrekove češarke,	ker	še nista znala žvižgati.Malim fantkom se zmeraj	A
objemala bistra reka. A vendar so stopili hitreje,	ker	je bil pred njimi travnik z mehko zeleno otavo	A
njivi, ki je bila res lepa, in tudi vsa živa,	ker	je nad njo brenčalo tisoče čebel. »No	A
kakršnih ni pred njima dosegel še nobeden orel, in	ker	sta v svoji sreči tudi bila lahka in močna,	A
sta?« se je spraševal. »Dve kepi snega nista,	ker	nista mrzla.Dva kamna nista, ker nista hladna	A
snega nista, ker nista mrzla. Dva kamna nista,	ker	nista hladna.Dva oblaka nista, ker nista tako	A
kamna nista, ker nista hladna. Dva oblaka nista,	ker	nista tako lahka.« Orel in orlica sta	A
»Dve živi bitji?« je ponovil kamen. In	ker	ni razumel, se je rahlo zamajal, kakor bi hotel	A
Oprostita,« je rekel kamen. Bilo mu je malce hudo,	ker	je bil tako trde pameti.Rad bi se popraskal	A
mehkega srca, kakor nekateri redki ljudje.	Ker	je bila sama srečna, bi rada videla, da bi bili	A
srečna, bi rada videla, da bi bili vsi srečni.	Ker	je bila sama deležna ljubezni, bi rada videla	A
kamen. Orel in orlica ga nista več slišala,	ker	sta se že vzdignila in odletela.Letela sta više	A
žalostno rekel kamen. Bilo mu je res hudo, posebno,	ker	je macesen rekel, da ga je zadel v živo.Tudi	A
ga, zakaj vzdihuje,« je rekla jelka macesnu,	ker	je bila sama preveč sramežljiva, da bi ga vprašala	A
»Kaj pa je?« »Hudo mi je,	ker	ne morem do njive,« je rekel kamen.	A
»Pa zakaj bi šel rad k njivi?« »Zato,	ker	jo imam rad.« »Kaj se to pravi?« je	A
kamen, ki je nama to povedal. Midva sva srečna,	ker	sva skupaj, drugi pa...« Kamen je spet	A
stokaj,« je rekel macesen. »Kaj ne bi stokal,	ker	sem tukaj ujet.« »Saj ne boš dolgo,	A
čutil, kako v njih utriplje sok življenja, in	ker	sta se tako prepletala, sta ga popolnoma zapletla	A
pobočju. Kamen je bil seveda nepopisno vesel,	ker	je šel k svoji njivi. A še ni imel sreče	A
tako daleč. Morda ga Pologar niti ni videl,	ker	je obležal za hrastovo korenino. In	A
Šel je za njo. Na sredi njive je obstal,	ker	je videl, da je bila tam zemlja razkopana.	A
rokami po zraku, kakor bi lovila primerno psovko.	Ker	je očitno ni našla, se je okrenila k meni, sklenila	A
tako ne ženite, saj vas lahko še kap zadene,	ker	ste od božje besede in zgage preveč rejeni,	A
tudi povedala, da jaz kajpak držim z beračem,	ker	sam nič nimam. »Baron baronasti« pa je tu pa	A
ki mu pri nas kmetje in delavci pravijo sapa,	ker	nič ne zaleže, ali pa pečen doma in dobro podprt	A
drag in v časteh tudi pri nekateri gospodi,	ker	pravijo, da je zdrav; ovsen, ki se s svojimi	A
je bilo na tem resnice, se ni dalo dognati,	ker	mož ni zahajal nikamor in ni razlagal svojih	A
Strašili so otroke z njim in ga spoštovali,	ker	je bil pošten.Če je kdo pozabil sekiro v gozdu	A
tepko. Dolgo smo čakali, da bo vstopil, toda	ker	se ni zganil, je mama odprla vrata in ga vprašala	A
spomlad so mu vaščani postavili hrastov križ.	Ker	niso vedeli pravega imena, so napisali nanj	A
glad srca. Zdaj pa se ljudje že nasmihajo,	ker	čutijo, da je vsako jesen sicer manj kruha,	A
gorki tolminski peči in se stiskal k materi,	ker	me je bilo strah teme, ki je prihajala iz vseh	A
sočen krvavoživ teran, preko glasnih kamnolomov,	ker	so nekoč - dokler jih niso Lahi pregnali - kraški	A
Ljuba mama! Oprosti,	ker	ti tako dolgo nisem odpisal.Tvoje zadnje pismo	A
postajale svinec. - Bog me hoče kaznovati,	ker	sem zapustila Vladimirja, - se je zdrznila.	A
jih je dal. Do materinih oči niso več prišla,	ker	jo je srečala smrt v snegu.	A
letošnji pomladi sem se jih razveselil, posebno še,	ker	jih nisem že tako dolgo srečal.Sklenil sem,	A
še pred zoro. Pravzaprav me je zbudila mama,	ker	sem se v spanju premetaval in mučno ječal.	A
lovili fašisti. To pa ni bilo prav nič čudnega,	ker	so prejšnji dan divjali po naši dolini.Kadar	A
celo mrki. Meni pa je bilo še posebej hudo,	ker	sem pozabil na rože.Skoraj vsi so namreč prihajali	A
odgovoril naravnost: rekel je, da gotovo ni srečna,	ker	mora služiti v takih časih in v naših krajih	A
nismo razumeli, toda vedeli smo, da kriči zato,	ker	je Jerica s svojimi medvejkami pokazala, da	A
izgubljeno jokala pred pohojenimi medvejkami,	ker	ni vedela, kaj naj stori. Tedaj se je	A
tudi z učiteljico. Ali mislite, da je srečna,	ker	je takšna?Ali mislite, da je srečna, ker so	A
ker je takšna? Ali mislite, da je srečna,	ker	so jo v takšnih časih poslali v naše kraje?	A
»Na cesti!« sem se nehote glasno začudil,	ker	sem v mislih že videl pred sabo klasično nestrpnega	A
videl. In v tistem hipu me je zapekla vest,	ker	nisem mislil, da njegovo srce premore tolikšno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani