ker (2.401-2.500)

rečem, zdaj sem vedel, da je treba molčati,	ker	ga ne smem motiti v njegovem težkem boju, zakaj	A
ceste. Čutil sem, da bi moral nekaj reči, a	ker	nisem našel druge besede, sem rekel:	A
in tudi o mojem svetem večeru ne bom pisal,	ker	vem prav dobro, da ne bo najlepši praznik; prav	A
da je to neumno opravilo, prvič zaradi tega,	ker	je nemožato in drugič zaradi tega, ker prav	A
tega, ker je nemožato in drugič zaradi tega,	ker	prav nič ne koristi - ušesa so gluha, srce od	A
trditi, da bo sveti večer na vasi prav tak,	ker	nisem bil že štiri leta doma, pa tudi prerok	A
čez plan, božičnih drevesc bo nekoliko manj,	ker	je prepovedano sekati mlade smrekice, pa tudi	A
luč vso dolgo noč. Saj to ne bo nič čudnega,	ker	bo sveti večer, poreče kdo.Ampak pri Kovačevih	A
očeta, če pojdeta k polnočnici. Ona ne pojde,	ker	je bolana. Tinka Slaparjeva niti dobro	A
našlo. »Vem, da ne maraš iti delat na dnino,	ker	te je sram. Vem, kmetski sin si in ne bajtarski	A
se po mestih boje teme. Neprestano govore in	ker	neprestano govore, se morajo tudi neprestano	A
kmet, ni delavec, ni uradnik, še potepuh ni,	ker	ima v sebi ponosa in srca preveč.Velika ničla	A
zna prav dobro. Kako mu je ime pa res ne vem,	ker	si njegovega imena na noben način ne morem zapomniti	A
bil vedel, bi mi ne mogel kaj prida pomagati,	ker	je tudi njemu slaba predla.Drugega človeka,	A
materino sestro, ki je otroci nismo nikdar marali,	ker	je bila mrzla, zadirčna in pobožnjaška trlica	A
zaudarjali po plesnobi; zmerjala nas je s pogani,	ker	rožičev nismo poljubili, preden smo se zagrizli	A
pošteno ozmerjala, češ naj nas nikar ne trapa,	ker	bomo imeli že na tem svetu pekla dovolj.	A
slišal tetino staro pesem, češ sam je kriv,	ker	ni bil priden, ker me ni ubogal in ker ni molil	A
staro pesem, češ sam je kriv, ker ni bil priden,	ker	me ni ubogal in ker ni molil. In prav	A
kriv, ker ni bil priden, ker me ni ubogal in	ker	ni molil. In prav tega sem se izogibal	A
trave, po kateri sem rad tacal z bosimi nogami,	ker	je bila tako mehka in hladna.Toda tam sem doživel	A
lepo v izbi, jesti ocvrta jajca, piti mleko,	ker	nimajo črne kave, ter se pogovarjati.Sedel sem	A
»Tako ...« Spreletelo me je,	ker	sem zaslutil, da bo začela. Že sam zvok besede	A
spremenila se je, a nekaj ji je vendarle še ostalo:	ker	je mnogo brala in ker je imela čudovit spomin	A
je vendarle še ostalo: ker je mnogo brala in	ker	je imela čudovit spomin, je v svojem pripovedovanju	A
očetom, z našim in Obrekarjem,« je hitro dodala,	ker	se je najbrž spomnila, da ne sme suniti v živo	A
borožen!’« »Presneto lepo je povedal!« sem rekel,	ker	sem bil res vesel teh zdravih besedi.	A
‘Vsi bajtarji tako gledajo,’ je rekel. ‘	Ker	so zmeraj lačni, so požrešni, in ker so požrešni	A
rekel. ‘Ker so zmeraj lačni, so požrešni, in	ker	so požrešni, zmeraj bulijo, pa se jim oči zdebelijo	A
se je samo hahljal; rekel seveda ni nobene,	ker	je bil pogolten tudi na bajtarske krajcarje	A
Pologar, Okrogličar in Modrijan?« sem vprašal,	ker	so me zanimali ti vaški mogotci, ki bi tudi	A
bil doma, potem pa jo je pobrisal v Tolmin,	ker	v naši vasi ni bilo postojanke. Tudi tam ima	A
vem, zakaj ga naši še niso zaprli. Nemara,	ker	je prestar.Pravijo, da se mu meša.	A
orel.134 . / 134 CIRIL KOSMAČ . / . \/ . / »	Ker	začno od kraja,« sem rekel in moral sem se ji	A
kraja,« sem rekel in moral sem se ji nasmehniti,	ker	je bila resnično nejevoljna nase. »Dobro	A
prste. »Seveda razumem,« sem naglo pritrdil,	ker	sem videl, da sedi na trnih. »No!« se	A
zadregi rahlo nasmehnila in pogledala v stran,	ker	je opazila, da sem jo motril, »kaj sem že hotela	A
ter me pogledala samo izpod čela. »Ti že veš,	ker	si bil po svetu.« »Vem,« sem prikimal	A
to, da ti povem naprej. Sina Naca so prijeli,	ker	so našli pri njem prepovedane knjige in časopise	A
šest let. Fant je bil slabotnega zdravja,	ker	je vse noči tičal v knjigah. Baje je tudi pesmi	A
Hotela je nekaj vzklikniti, pa si je premislila,	ker	ji je pogled obvisel na podobi starega Obrekarja	A
Ali si že spet začel!’ je vzrojila Obrekarica,	ker	se je spomnila njegovega večnega tarnanja; kadar	A
Volčjak. Obrekarici je drva nosil v kuhinjo,	ker	je bila ženska bolj slabotna in se je bala stopiti	A
Prav čakali bodo vas’ je rekel Obrekar. ‘Saj,	ker	je ta mrha tudi partizanska,’ je rohnel Drejc	A
Drejca je pogled prav gotovo zadel v živo,	ker	je zelo počasi spravljal svoj revolver.In prav	A
iz kamna, bi se ga morale te besede prijeti,	ker	mu je Obrekar enkrat že rešil življenje ...«	A
takoj nato nasmehnila, »ti tega ne moreš vedeti,	ker	te ni bilo doma.Fra Diavolo je bilo partizansko	A
Bogami’ so mu rekli.« »Bogami!« sem vzkliknil,	ker	sem nenadoma zagledal v zrcalu svojega spomina	A
kmeta. Po očetovi smrti ni maral ostati doma,	ker	bi moral biti starejšemu bratu za hlapca.Popihal	A
staro poznico za hlevom mu je izkopal jamo. In	ker	sem bila tam, sem šla, kakor bi rekla, k pogrebu	A
je tiho rekla: »Baje ga je moral ustreliti ...	ker	mu ni bilo več rešitve ...« Nič nisem	A
Zakaj ne? pravi in zabije kuhalnico v polento. -	Ker	še niso godni, pravim.- Kdaj bodo godni? pravi	A
cepil drva, jaz pa sem trebila radič za večerjo,	ker	smo živeli samo ob radiču in polenti.Drugih	A
govoril. ‘Te vsaj oprtnice ne grizejo v ramena,	ker	ti oprtnik ne visi, temveč leži na hrbtu.’	A
zamrmrala. Toda takoj je nejevoljno stresla glavo,	ker	se je spomnila, da je s temi besedami omenila	A
samo glasno mislil in bilo mi je neprijetno,	ker	se je teta oglasila. Včasih mi ni všeč, če mi	A
pogledali smo ga. In zdi se mi, da je bil vesel,	ker	je tako lepo povedal.Nasmehnil se je in spet	A
našega dela. Ljudje garamo, garamo in garamo,	ker	smo živi in ker moramo do smrti nekako živeti	A
Ljudje garamo, garamo in garamo, ker smo živi in	ker	moramo do smrti nekako živeti.Tako je bilo urejeno	A
vsako noč, skoraj vsako noč in ob vsaki uri,	ker	je bila bajta na samem.Toda svoje ljudi, dobre	A
vzkliknila teta. »In nas sploh ne sme boleti,	ker	smo vajeni udarcev in ker nimamo tako nežnih	A
sploh ne sme boleti, ker smo vajeni udarcev in	ker	nimamo tako nežnih glav!« »Tako je,	A
Bichija v rebra in zelo osorno bevsknil vanj.	Ker	sem včasih služila pri Attemsovi, sem toliko	A
razumela, da je rekel, naj ga nikar tako ne bije,	ker	je mrha stara in lahko pri prvem udarcu pogine	A
udarcu pogine; to pa da ni v njegovem računu,	ker	jih mora vsak dobiti svojo mero in ker ne deli	A
računu, ker jih mora vsak dobiti svojo mero in	ker	ne deli milosti, da bi ljudi takoj ubijal	A
pa je naravnost. Po njem bo, sem si mislila,	ker	je Bichiju žolč kar brizgal iz oči; stisnil	A
teta zamahnila z roko, očividno nejevoljna,	ker	sem jo prekinil.»Toda rekla sem, da je prav	A
drdrala brzostrelka.« »Samo ena?« sem vprašal,	ker	se mi je v tem napadu zdelo nekaj nepremišljenega	A
če ne bi bilo tebe!’ To je rekel zaradi tega,	ker	se je bil najbrž odločil biti se do kraja in	A
OREL 157 . / . \/ . / pasti. Zelo verjetno je,	ker	je imel Obrekarja zelo rad. Glavo bi dal zanj	A
trpljenje in da bi v mukah umrl. Zelo verjetno,	ker	se je svoje preteklosti kesal.Rekel pa je tudi	A
nikar ne bojim in da je samo častno salvo oddal,	ker	je umrl vojak, se pravi, ker je umrl Drejc.	A
častno salvo oddal, ker je umrl vojak, se pravi,	ker	je umrl Drejc.’« Teta je umolknila in	A
vse misli zvirajo iz ljubezni ene, in	ker	ponoči v spanju so zastale, zbude se	A
koreninic se pa že vidi, kaj?« Prikimal sem,	ker	se mu nisem mogel zlagati. »V vodi se	A
in zelo živo govoril. Razveselil sem se ga,	ker	sem mislil, da bova šla skupaj domov.Toda ko	A
radovednost. Moralo je biti nekaj nenavadnega, in	ker	nisem smel poslušati, celo nekaj takega kar	A
pa sem se prav otroško škodoželjno nasmehnil,	ker	sem se spomnil, da ni še vse upanje izgubljeno	A
On pa je tudi po smrti živel z njo. In	ker	je živel z njo, so mu v mislih živeli in rasli	A
nihče ne ve. Tudi jaz lahko povem samo tebi,	ker	nimaš jezika.A če bi ga imel, bi molčal kot	A
zabolelo pri srcu. Vedel sem, da grdo grešim,	ker	skrivaj poslušam to veliko, čeprav še nerazumljivo	A
Kristus nebeški! - sem poskočil. Bil sem jezen,	ker	me ni poslušal, kakor je treba.- Ne skakaj mi	A
poslušal, kakor je treba. - Ne skakaj mi v besedo,	ker	še nisem končal! - sem rekel.In potem sem mu	A
dragi moj! ... Pa saj ti ne veš, kaj je smrt,	ker	boš zmeraj živel! ... Smrt, fant moj, je smrt	A
A so tudi taki ljudje! Pa pustiva zdaj to,	ker	je le preveč grdo!« je zamahnil z roko.Popil	A
da sem jaz rekel? Saj vem, da ni bilo prav,	ker	je bilo zanj prehudo. Toda v meni je tako zavrelo	A
pravega junaka. In bil sem mu celo nevoščljiv,	ker	se mu je porodila tako velika maščevalna misel	A
most je bil prazen, in prazna je bila dolina,	ker	ni bilo topolov. Tekel sem po kolovozu	A
da reka še ni uplahnila. To mu ni bilo všeč,	ker	je bil žagar, žaga pa je ob povodnji stala.	A
češe lase. Skozi okno gleda in mrmraje poje,	ker	drži lasnice med ustnicami.Glavnik ji švisti	A
pisane in bele ...« Zmajala je z glavo,	ker	očividno ni bila zadovoljna s svojim glasom	A
hitreje in hitreje. Grablje so kmalu izginile,	ker	jih je vrtenje razvaljalo v komaj viden širok	A
Zmajala je z glavo in resno dodala: »Bo že res,	ker	se od obeh koncev enako sliši.«Toda kmalu se	A
prikimal Venček. In bilo mu je resnično žal,	ker	je čaplja odletela, zakaj ostal je z Milico	A
se je v molk, srce pa mu je burno utripalo,	ker	se je bal, da bo Milica vsak hip vstala in odšla	A
Če se vrnejo? Brat in sestre se bodo vrnili,	ker	vem, da so živi, očeta pa ne bo nikdar več domov	A
imela nož v rokah, bi z nožem planila nanj. A	ker	ga nisem imela, sem tudi sama strupeno zasikala	A
Očitno je čakala moje besede. A	ker	besede ni bilo, je z navajeno kretnjo roke potegnila	A
stopila za mano. - Pa tudi tebi bi se smejala,	ker	si se tudi rad petelinil v novi obleki.Ali še	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani