Strojniku pa očitno ni bilo prav nič mar, kaj se godi okoli njega. Ko se je poslovil, ker da mora k strojem, in ji rekel, naj pozdravi vse doma, je bilo preprosto dostojanstvo v njegovih gibih. Kakó se je njegova roka približala cvetlici, je pomislil arhitekt, kakor roka umetnika, ko se še zadnjič dotakne podobe, ki jo je ustvarila.