nova beseda iz Slovenije
hočemo! Naletel sem na tako ... no, ostal sem, | ker | me je baba kar priklenila nase, kakor se reče | A |
rekel Peter Majcen in trdo zaloputnil miznico, | ker | je hotel s tem povedati, da mu je dovolj tega | A |
Peter Majcen, ki bi se bil najrajši zgrizel, | ker | ni vedel, kako naj prekine ta razgovor, da ne | A |
Kajpak!« je malce trdo pribil Peter Majcen, | ker | ga je to pojezilo.»Padel je! | A |
kot pisatelj tako slep; in hudoval se je nase, | ker | ni videl, da je s svojimi besedami zadel kmeta | A |
premišljal, če tega res ni opazil samo zato, | ker | ga kmet ni zanimal in ker mu osebno ni bil všeč | A |
opazil samo zato, ker ga kmet ni zanimal in | ker | mu osebno ni bil všeč.No, naj je bilo kakor | A |
padam in vem, da ne bom nikdar dosegel dna, | ker | ga ni; samo padam in bom padal, dokler me tesnoba | A |
»In kaj igra?« Čakal je, čakal je dolgo, a | ker | se trobenta ni več oglasila, pač pa je vedno | A |
»Ne!« je precej ostro odbil Peter Majcen, | ker | se mu je zdelo, da je v kmetovem glasu zvenelo | A |
svidenje!« je rekel Peter Majcen in se obrnil, | ker | mu je bilo nerodno zaradi trobente.Toda že po | A |
ponovil Peter Majcen; in hkrati je že trznil, | ker | ga je prešinila misel, da je nemara tudi to | A |
prikimal Peter Majcen in se nato še hitreje obrnil, | ker | se je v vežnih vratih prikazala kmetova žena | A |
rešil. Najrajši bi se bil obrnil in šel, toda | ker | ni hotel biti neolikan, je sklenil, da bo tudi | A |
pravljica!« »Ha!« je užaljeno zrasel Peter Majcen, | ker | ga je to pojezilo.»Kdo pravi, da ni bilo res | A |
isti hip bi se bil najrajše ugriznil v jezik, | ker | se je spomnil, kako je bil prej s temi besedami | A |
»In trmast. | Ker | mi je kmet rekel, naj zavijem na desno, sem | A |
je trznil, in še isti hip se je zjezil nase, | ker | je bil trznil. Stisnil je pesti, se | A |
Nevede in nehote je skrajšal in stišal korak, | ker | se je pojavila tako nenadoma, kakor bi bila | A |
globoka, čista, svetlo zelena. In vsa v senci, | ker | je pri tolmunu rasel nenavadno visok in tudi | A |
skrivajo mladi Pani ter se jezijo na svoje srce, | ker | jim tako burno utriplje, in na sapo, ki jim | A |
približal, toda obstane na mestu in se zjezi nase, | ker | tako glasno sope: - Prekleta sapa! | A |
Res je, da bo vplivala nekoliko fantastično, | ker | takrat ni donela nikjer nobena trobenta, toda | A |
vključila v dejanje. Seveda se ni vključila, | ker | pač ni bilo potrebno.Zdaj pa, na poti v Robe | A |
lahko spregovoriva pet besed, jutri ne več, | ker | jaz grem! - Kam? - je s Temnikarjevim | A |
in samokres in - Temnikar ni končal stavka, | ker | ga je nekam čudno stisnilo v grlu.Pa tudi oči | A |
privadil... no, in ... kaj mrha, ali bo tudi tebi žal, | ker | me ne boš več videl? Krn se je vzdignil | A |
nekam sitno in celo mrko, najbrž zaradi tega, | ker | so jih bili prekrili z novimi, kričečimi rdečimi | A |
partizani, je Cika hranila v svojih jaslih. No, in | ker | je že prišel v hlev po tistega ognjenega hudiča | A |
imaš deteljo, čeprav je ne zaslužiš. A naj bo, | ker | je že tak dan! -Potrepljal jo je po toplem vratu | A |
tolminska dežela.« Spustil se je na tla, a | ker | se je bal, da ga bo premagala stara slabost | A |
je dolg in siv, samo trenutki so zlati!... In | ker | so zlati, jih zapravimo lahkomiselno, kakor | A |
ispodoba, živa in -« Stavka ni izgovoril do konca, | ker | se je nenadoma zdrznil.Globoko se je zresnil | A |
»Nič toda!« se je hitro uprl Peter Majcen, | ker | je že čutil, da se v njem drami tista neznana | A |
pripravljala na nov izbruh. On pa se je še upiral, | ker | se je prav nagonsko bal, da se mu bo novela | A |
»To je vendar jasno! | Ker | se Lužnikov Martin in njegovi vojščaki niso | A |
svojega betlehemskega pohoda do polnočnice in | ker | se tudi na božični dan še niso prikazali, je | A |
Saj res! Rekli so mu tudi Prekleta strešnica, | ker | je imel ti dve besedi zmeraj na jeziku.In bil | A |
bil v postojanki tolmač in nekakšen vodnik, | ker | je poznal vse kozje steze.On je na Štefanovo | A |
krstil zunanji hodnik na južni strani hiše, | ker | je žena rada postajala na njem ter mu s tiste | A |
Ura je uporno tekla, a se je komaj premikala, | ker | je zraven nje stal okameneli hudi čas in držal | A |
zravnala in si s koščeno roko zasenčila oči, | ker | se je bela poljana preveč bliščala. | A |
ni! - si je rekla. In res jih ni bilo dolgo, | ker | je zraven nje stal okameneli hudi čas. | A |
rahla, da se je s koleni pritisnila k ognjišču, | ker | se je bala, da se bo sesedla.Zaprla je oči, | A |
rok. - Ne! - se je premislila Temnikarica, | ker | se je spomnila, da je vse zaman, hkrati pa je | A |
ter nato začela premišljevati, ali je bolje, | ker | mu ni podoben in je ostal pri njej, ali bi bilo | A |
partizanom, a že naslednji hip je to misel zavrgla, | ker | je nagonsko slutila, da ga ne bo več.In potem | A |
potem ji je srce zavpilo, da je sama kriva, | ker | ni bila še enkrat zakričala in ker ni planila | A |
sama kriva, ker ni bila še enkrat zakričala in | ker | ni planila za njim, ko je izginil zaobronkom | A |
izginil za vogalom, a se je bila premislila, | ker | je vedela, da je šel k Ciki, pa je zato sklenila | A |
»Pusti ga! Pusti ga, | ker | mora na svojo pot!« Spomnila se je, kako se | A |
se je, kako se je nerada vdala tistemu ukazu, | ker | ukazov ni bila vajena, in spomnila se je, kako | A |
v želodcu in kako ni utegnila misliti na to, | ker | se ji je zazdelo, da je nekdo stopil v hišo | A |
okamenelo. Toda ni okamenelo v mrtev kamen, | ker | ni okamenelo od strahu.Okamenelo je od občutka | A |
povejte, če ste sami! Temnikarica ni odgovorila, | ker | se je spet zamaknila nad njegovo glavo. | A |
ne tresi! Pravim ti, da zdaj nismo več sami, | ker | se je vrnil Jernej.Ali se ga mar tudi bojiš | A |
nezaupljivo ozrla okrog sebe. Nenadoma pa je trznila, | ker | je v okno treščila kokoš in zavriščala.Nato | A |
globoko v sebi čutila, da je prav zaradi tega, | ker | tako leži, visoko nad vsemi, velik in zmagovit | A |
trznil in jo začudeno pogledal. - Smiliš se mi, | ker | si res sirota, - je tiho rekla Temnikarica z | A |
podobo in jo še bolj previdno položil na mizo, | ker | je dobro vedel, da bi bil ob glavo tudi on, | A |
čudni nasmeh, ki jo je dražil vse življenje, | ker | ga ni razumela.Zdaj ga je razumela. | A |
zmag, zdaj pa je bil nasmeh resnične zmage, | ker | ni bil samo skrivnosten in zasanjan, temveč | A |
prenašam!... Ura je tiktakala glasno in gluho, | ker | je zraven nje stal okameneli hudi čas ... | A |
zadeti? - je pomislila. Čakala je in čakala, a | ker | ni bilo tretjega strela, je naposled odprla | A |
- ga je hitro ustavila z besedo in kretnjo, | ker | jo je tisti hip prešinila druga misel. - Nemara | A |
Bila je lahka, lahka in sama. In | ker | je bila sama, je bila še močnejša, res nepremagljiva | A |
je oglasil spomin. »Saj res!« se je zdrznil, | ker | ju je že zagledal pred očmi. Peter Majcen | A |
obstal na tem obronku in pozabil na trobento, | ker | sem se tako zamaknil v čudovito pokrajino in | A |
A to še ni poglavitno. Poglavitno je to, | ker | mi zasenči Temnikarja.Imel sem junaka, ki je | A |
omahovati. Saj ne rečem, da bi se moral zlomiti, | ker | se zlomiti po svoji usodnosti ne more več, toda | A |
bom, a ne bom videl, kako bo drevi ugasnila, | ker | bom sam že prej ugasnil...Ali me razumeš? | A |
zamrmral Peter Majcen, in stisnilo ga je pri srcu, | ker | se je bal, da se je Temnikar za vselej poslovil | A |
naprej, v Robe, jaz pa -« Stavka ni končal, | ker | ga je zvok trobente vrgel na noge.Zdramil se | A |
ustavila, njenih oči pa ni mogel več videti, | ker | je že zavila okrog vinograda in se začela spuščati | A |
»Zdaj -« Utihnil je, | ker | ga je zvok trobente tako močno udaril v hrbet | A |
takoj oglasil, a je obstal tiho in nepremično, | ker | sta bila tako prikupna, tako nenavadno topla | A |
presledkih. To se je dalo sklepati tudi po tem, | ker | je zmeraj zapel samo prvi dve vrstici. | A |
domišljiji. Čisto na tihem mu je bilo žal, | ker | se ni oglašala samo v njegovi domišljiji, a | A |
skrivnostna. Donela je otožno, a ne samo zato, | ker | je bil napev otožen; v njenem zvoku je bila | A |
neumnost!« je Peter Majcen zmajal z glavo, | ker | ga je spet presunilo.»Le kaj naj se razjasni | A |
nista pokazala skoraj nobenega presenečenja, | ker | sta tako nenadoma zagledala tujega človeka. | A |
Tri dni?« se je nehote začudil Peter Majcen, | ker | ni vedel, kako naj razume ta odgovor. | A |
in tako otožen. Iskal je primerno besedo, a | ker | je ni mogel najti, je stegnil roko in rekel | A |
to smešno, a vendar trobente ni dal iz rok, | ker | se ni mogel znebiti občutka, da je res bridka | A |
pomembna tudi zanj, pomembna že samo zaradi tega, | ker | se je oglasila v Temnikarju. »Stara | A |
bridko odmeva?« se je vprašal Peter Majcen, | ker | ga je spet presunilo.»No, recimo, da odmeva | A |
»Zakaj pa ne igra?« » | Ker | nima več sape.« »Ali je tako hudo bolan | A |
Petru Majcnu je bil molk težak. A | ker | ni vedel, kaj naj reče, se je spet obrnil k | A |
Domov so prišli in so jih obkolili. In | ker | se niso hoteli vdati, so zažgali hišo...Sicer | A |
Slišala sem ... In hvala vam, | ker | ga nosite, revčka našega!« »Ali očka | A |
Kaj?« In | ker | ni našel primernih besed, ga je obšel stari | A |
Zakaj? Zato, | ker | je Črnilogar ni hotel slišati.Saj res, zaradi | A |
to mejo? Če se je, ga je pognala trobenta, | ker | me je potegnila iz hiše, da so se mi na tej | A |
otroka. In spet ga je neprijetno spreletelo, | ker | se je zavedel, kako neprestano meša s to bridko | A |
Blažič videl dekle, ko je objemalo javor? In | ker | nemara ve, kaj pomeni tisti javor, si je izmislil | A |
jih je ukrotil celo devet! - je glasno rekel, | ker | se je spomnil slavnega tihotapca, ki je samgolorok | A |
skale. In prihajali bodo počasi in vsak posebej, | ker | je steza zelo ozka in ker je pod njo prepad | A |
počasi in vsak posebej, ker je steza zelo ozka in | ker | je pod njo prepad.In če se komu vrti v glavi | A |
razklal na dva človeka. - Ne! - se je zdrznil, | ker | je tako jasno zagledal samega sebe, kakor bi | A |
se je tretja glava. Prikazala se je pri tleh, | ker | je tretji lezel po vseh štirih.Temnikar je počakal | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |