nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
- Tilčka! - O, kolikokrat se mu je bila v tistem kratkem, prekratkem letu, ki sta ga preživela skupaj, skrila v ta temačni kot za velikimi vežnimi vrati, on pa jo je iskal in iskal po vsej hiši in jo klical in klical; in ko je naposled jezno obstal sredi veže in z otročjo užaljenostjo prav možato zaklel, se Tilčka ni mogla več premagati; iz mračnega kota je vrgla vanj svoj zveneči smeh kakor zlato jabolko in on je bliskovito odskočil in nato prav tako bliskovito skočil k njej kakor razdražen paglavec; ona pa se je že potegnila vase in je držala drobne pesti na svojih visokih prsih in je bila vsa bela in vsa mehka in vsa šibka in je trepetala kot trepetlika, ker se je s hrepenenjem bala ognjenega viharja, ki je z divjo radostjo vstajal v njem. - Tilčka!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani