ker (2.201-2.300)

Martinov glas. - Padel je! - je ponovil Temnikar,	ker	je razumel Martinovo misel, da je tretjemu spodrsnilo	A
vzdignil sekiro, toda roka mu je za hip zastala,	ker	ga je oni že zagledal.Bil je res samo hip, a	A
zamahnil. Toda oplazil ga je samo po hrbtu,	ker	se je oni že bliskovito obrnil in se pognal	A
širine zasnežene senožeti, a jih ni mogel objeti,	ker	so se razgrinjale že preko neba. - Joj	A
Toda njegovi prsti so morali biti še trši,	ker	se je otrok odtrgal od njega in ga nemirno pogledal	A
pa je nemara privid nastal prav zaradi nje,	ker	je stala na pragu?...Kdo to ve!	A
čutil, da je nekaj narobe. In bilo mu je žal,	ker	se ni bil dogovoril, da bi mu hrano nosili v	A
kako jih je pomlatil?« »Kdo?« je vprašal,	ker	se ni takoj znašel. »Tisti kmet, ki	A
In zakaj se je potem vrgel v prepad?« »Zato,	ker	se je vrgel.In zato, ker je moralo tako biti	A
»Zato, ker se je vrgel. In zato,	ker	je moralo tako biti in ker je tako prav.Več	A
je vrgel. In zato, ker je moralo tako biti in	ker	je tako prav.Več pa vam ne vem povedati.«	A
je rekel Peter Majcen. »A skušal bom delati,	ker	sem izgubil vse popoldne.Saj ne bom motil, če	A
Majcen se je vrnil v svojo sobo. Oddahnil se je,	ker	je bil spet sam.Toda olajšanje ni trajalo dolgo	A
črna postava. »Javorka?« ga je spreletelo,	ker	je spoznal vitko postavo in lahkotno, skoraj	A
In tudi njegova žena -« Trznil je,	ker	se mu je zazdelo, da je nekdo potrkal na vrata	A
bi se ozrla. Peter Majcen ni stopil za njo,	ker	je spet začutil, kako je spričo nje majhen in	A
besede več. »Konec je!« je skrušeno zamrmral,	ker	je dobro poznal ta svojstveni občutek.Ozrl se	A
korakati iz kota v kot. Obstal in zadržal je dih,	ker	je spet potrkalo na vrata. »Javorka!	A
šel. Njegov pogled je moral biti zelo teman,	ker	je kmet obstal pri vratih. »Ne zamerite	A
čaka?« Pomislil je, kako bi se mu umaknil, a	ker	ni poznal druge poti, se je razjezil in stopil	A
samomora. Nato pa se je zravnala in zajela sapo,	ker	je našla rešitev: »Saj je šla pastirica.«	A
»Vem,« je prikimal. Nato pa se je zdrznil,	ker	se je nenadoma zavedel tudi svoje krivde.»In	A
levi in na desni strani. Ni se ozrl v vrhove,	ker	je vedel, da so negibni in mrki kakor straža	A
kakor straža pred grobom, in se ni ozrl v nebo,	ker	je čutil, da je visoko, zelo visoko in temno	A
je zdrknila še niže. In potem ni več mislil,	ker	je preveč boleče čutil svoje srce.Bilo je težko	A
žuljave roke je imel. ‘To bo Vrtačna!’ je dejal, ‘	ker	sem toliko vrtal v to kamenje.’Ko je ded umrl	A
mirno gledal v sodnika in dejal: „Zvonil sem,	ker	je pomlad prišla.Delati je treba.	A
Pri nas doma je sneg in burja.	Ker	ni tebe, zvonim sama, zjutraj, opoldan in zvečer	A
Lase je imel počesane po čelu. Brke si je bril,	ker	žena ni marala, da bi z njimi pometal močnik	A
hišo, se je Žef rodil. »Ta bo pa velik kmet,	ker	se je rodil na največji njivi v vasi,« so razsodile	A
v vasi,« so razsodile babe. »Ali pa cigan,	ker	se ni rodil pod streho,« so pripomnili hlapci	A
grožnjo, da bo vse pobil, poklal in postreljal,	ker	samo žro, delajo pa ne.Toda vse te grožnje so	A
skoraj ni, vendar pa so se odražale v njem,	ker	jih je tako rekoč srkal že z materinim mlekom	A
stvari je Žef razmišljal v prvih dneh. In	ker	le ni bilo konca vožnje, se je utrudil in otopeval	A
je v Gorici. Na kolodvoru je malce postal,	ker	pa se ni nihče zadrl nad njim »Vergatterung	A
Krenil je na postajo in si poiskal voz. In	ker	je že imel voz, je naložil nanj moke, kave,	A
Sergej in Petruška. Spali so na kozolcu,	ker	pri Obrekarjevih niso imeli hleva.Prvi dan so	A
dvajsetletni, bledolični Hösu pa je molčal,	ker	madžarščine nihče ni razumel.S strahom se je	A
in rekla: »Mati, ta prav gotovo ni lačen,	ker	se tako smeje.« Anca bi rada stisnila	A
že prepozno. Dobila je zlatenico in umrla,	ker	je bilo njeno otroško srce prešibko.Dali so	A
nekoč gospodar pri skledi pripeljal klofuto,	ker	je držal šobo in tako malomarno majil oblico	A
ga potrepljal po ramenu in ga kaj vprašal,	ker	pa ni dobil odgovora, je rekel dobro besedo	A
živino. Zamislil se je in se jezil sam nase,	ker	je s svojim trapastim in celo otročjim vedenjem	A
pod težkim bremenom, pa sta ga vendar zmogla,	ker	nista hotela pokazati, da sta slabiča.Doma sta	A
na peč, Žef na kozolec. Sobe se je izogibal,	ker	se je tam vse preveč spominjal Nance, kar ga	A
»Sama je šla, pa naj se še sama vrne.« In	ker	se mu je zdelo, da je rekel preveč, in bi Jakob	A
ravna lepo, in vendar jih ni maral preklicati,	ker	se je bal, da bi bil premehak. Kajpak, zdaj	A
pomila krepe in presejala moko, spražila kavo, in	ker	se še ni naveličala, je poiskala star koledar	A
zdele Žefu prešibke, zato je najel dninarje;	ker	ni bilo denarja pri hiši, je šel in si ga izposodil	A
Posojila mu niso odklanjali. In prav zato,	ker	mu ga niso, je prosil za precejšnjo vsoto.Ko	A
posojilo na posestvo. Vrnil se je še tisti dan,	ker	se je bal, da bi Nanca pobegnila.In s tem se	A
govoril gospod župnik. Umrl je za svoje sanje,	ker	ni znal prav usmeriti svojih sil.Podsulo ga	A
vse vasi. Ta vrt bodo danes razkopali,	ker	je poštar Michele Sabbadini sklenil tam	A
iz roke. Nespretno in s težavo dvigne kramp,	ker	ga ovira lesena noga, a vendar ga dvigne, zamahne	A
in golih žalostnih kraških gmajn. Že s tem,	ker	rečem, da je Magajna naš, veste da je mlad;	A
rastlinstvo. Živalstvu so odmerili sredino - in	ker	pravi pregovor, da je srednja pot najboljša	A
življenje prav zaradi tega tako smotrno in naravno,	ker	jim nihče ne vtepa v glavo katekizma ničevosti	A
prosti naravi: zajcem smo nastavljali zadrgalice,	ker	so glodali lubje mladih drevesc, lisice smo	A
razlagala, vsekakor »odlično« v pedagogiki,	ker	je ob tej priliki povedala tudi lep in koristen	A
gosenicah. Kasneje pa se je moje življenje,	ker	sem iskal življenje, tako zasukalo, da sem se	A
počenjam. »O, nič,« sem dejal, »samo čudim se,	ker	nisem vedel, da ima pri vas sir iste lastnosti	A
ne boste nič. Vtaknili vas bodo v podzemlje,	ker	ste se drznili državnega uradnika sumničiti	A
odločiti: gosenica ali drevo. Obeh ne morem imeti,	ker	tu življenje žre življenje. In odločil	A
GOSENICA 35 . / . \/ . / Premaknil je nisem,	ker	je bila predaleč in ker se je preveč krepko	A
Premaknil je nisem, ker je bila predaleč in	ker	se je preveč krepko držala.Tesno se je oprijemala	A
razjokane oči so očividno pričakovale razumevanja. A	ker	je bil možev obraz še ves lesen, negiben, mrtev	A
več od tam ... In bog mi ne bo nikdar odpustil,	ker	sem to tudi želela potem ... potem ko je že bilo	A
»Iz Bosne je bil,« je hitro povedala žena,	ker	je mislila, da se je mož začudil besedi Alah	A
zapušča. Pismonoša je začel gibati z ustnicami, a	ker	ni našel nobene prave besede, je vdano zakrilil	A
Ne daš odgovora? Seveda, tebi je bilo prav,	ker	je bil zguba!« je s poudarkom nadaljeval Modrijan	A
dvignil svoj okrogli prst, toda stavka ni končal,	ker	se je veža pomračila. »Bon žorno, šenjor marešalo	A
nikamor ne premakne. Posušil se je na steblu,	ker	je vse svoje življenje zaužil samo v sanjah	A
Krčmar Andrej Krivec, po domače Moj Jezus,	ker	je to njegov večni vzklik, se zdaj že bliža	A
kmalu potapljati: v zakonu je bil nesrečen,	ker	z ženo nista imela otrok.Krivdo sta valila drug	A
prizadeval, da bi izvedel kaj podrobnejšega, a	ker	ni nič izvedel, je samo včasih, kadar je bil	A
že prav resno misli, da bi ji pripisal hišo,	ker	nima nobenega bližnjega človeka, nobene drage	A
Zdaj pa je že nekaj let vsa vas zahajala tja,	ker	se je Modrijanova gostilna preveč pogospodila	A
brezskrbno razvezali jezike. Zapeti pa niso smeli,	ker	se je Modrijan slovenske pesmi bal.Venomer jih	A
miličniki so kaj poredkoma prestopili njen prag,	ker	jim je Zinka že takoj spočetka zaničljivo povedala	A
Toda okajeni kmet, ki je že dva dni popival,	ker	mu je banka naznanila, da mu bo pognala posestvo	A
a? Tra‐la‐la‐laaa ...« je skušal zapeti, a	ker	mu je v grlu samo ostro zakrulilo, je zamahnil	A
Ti! ...‘ Jaz pa mirno stojim in čakam, a	ker	ni besede, vprašam:‚No, ali bo že kaj?	A
otirati obrvi. »Sicer pa je bil Lah samo napol,	ker	je bil Furlan,« je nadaljeval kmet, ki se ni	A
seveda se je jokal. Tukaj, se pravi ne tukaj,	ker	sva bila na kolodvoru, ko se je jokal, tam je	A
upanja. »O Moj Jezus, prida ni mogel povedati,	ker	se mu je jezik zapletal.Dva litra sva ga zvrnila	A
proti kuhinji in nato pogledal celo v vežo,	ker	se je hotel prepričati, če so res sami v hiši	A
zgrabil kozarec in ga hlastno zlil vase. »No, in	ker	veš, daj še enega,« mu je znova nalil Okrogličar	A
priči stajale kosti. Dolgo se je siromak mučil,	ker	je na vse kriplje skušal zadržati pijanost za	A
Mar ni res? Res je,	ker	... je res! ... Tako zdaj trdim, da si pameten dedec	A
pameten dedec ... dedec si! Pa ne zaradi tega,	ker	ga že dva dni nabiram.Nikar tega ne misli, da	A
pa ostane! ... Kaj?!« je zakričal in planil,	ker	je nenadoma razumel hudo resnico teh besed.	A
o, saj bi jih, toda nihče se ne zmeni zanje,	ker	je dovolj bolje ohranjenih žensk; ali naj začnejo	A
kamorkoli, kajti na cesti nikakor ne smejo ostati,	ker	spravljajo mesto in državo v slabo luč.	A
nanjo, da je uboga žival poginila od lakote,	ker	se ni nihče zmenil zanjo, naj je zmerjala ali	A
podčrtava, ki pa je tem ljudem nujno potrebno,	ker	jim dokazuje, da so nekoč živeli, bili mladi	A
sledeče: „Božji paragrafi so nezanesljivi,	ker	ne zadevajo vseh ljudi - človek se jih lahko	A
odobravanje - zanj pa je bila velikega pomena,	ker	je s tem dokazal, „da se kolikortoliko razume	A
preslepilo ljudi; če bo župan res odstavljen,	ker	je nekaj poneveril; če se je ta in ta res poročil	A
Pettaros!" „Via Francovich!" In	ker	se na noben način ne morejo mirno sporazumeti	A
hrepenenja. Tovarišice so govorile o poljubih in	ker	je slišala, da se mora petnajstletno dekle poljubiti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani