gospa (2.101-2.200)

gospa hoče, šel je v družino. Pri večerji je	gospa	graščakinja po svoji navadi molčala. Govorila	A
seve, kadar so bili sami, t. j. kadar je stara	gospa	prej vstala in spat odšla. Ali je mogoče, da	A
ona prva vstala. Ob četrtkih se je vozila	gospa	v farno cerkev k maši kakor v nedeljo.Dve uri	A
dosti omikanih ljudi, in odkar je bila pražanska	gospa	na glasu, da je mnogokrat duševno bolna, ni	A
DEVETNAJSTO POGLAVJE Ker je Lisec vedel, da	gospa	Langmanova izhaja dopoldne na polje in je pogosto	A
vas je dal in stvoril, kakor Hrvat kaže.« »In	gospa	Langmanova?« »Umrla!	A
nedolžna srečna duša težila? Jeseni je mlada	gospa	sama v Zobrovi sobici vse prezračila, pospravila	A
je, na oknu sloné, v mislih utopljena grajska	gospa	Rojarjeva v daljavo zrla.Bila je ženska kakih	A
je rekla njegove hčere materi »mati« in ne »	gospa«	, kakor bi se po njeni previdnosti reči moralo	A
se tem bolj jezili, ker ni hotel ni gospod ni	gospa	nikamor poslati otroka iskat, ampak sta oba	A
»Pri Tončku.	Gospa	pridejo, videli so vas,« odgovori dekla. Z mračnim	A
Dekla odide. Mlada	gospa	postavi svečo na malo mizico, povesi obraz in	A
ker so bile vse težave premagane, hodila je	gospa	slovesneje nego navadno oblečena okoli mize	A
stanovanju in več stvari, ki niso bile vsem razumne.	Gospa	je bila rdeča, a poslušala je vidno rada. Govor	A
dosti čaš vina je bilo minilo pri tej mizi.	Gospa,	ki je bila šla dalje časa ven, pride s prijazno	A
za očenašem in: »Ne pelji nas v izkušnjavo.«	Gospa	pride.Bleda je in kuharice niti ne pozdravi	A
nikjer videti niti ne gospodinje. »Kje je	gospa?	« vpraša hišno, ko se vrne zopet po stopnicah	A
Uro pozneje je voz z obema zapustil dvorišče.	Gospa	je voz odhajati videla in vprašala, a nikdo	A
znana grajska kočija na dvorišče pridrdrala.	Gospa	je tekla dol.Kočijaž vratca odpre, z voza stopi	A
misli: da je rajnega gospoda »škoda«. »Ali	gospa!	Ta se mi smili,« reče dobrodušna pogrebka svoji	A
prerok. Stoprv čez več tednov se je čulo, da	gospa	ne umrje, nego da ozdravlja. Vaška cerkev je	A
in v roki velike brojanice (paternoster). »	Gospa,	mrači se,« ogovori jo. »Res, dež gre in v dežju	A
Res, dež gre in v dežju ga peljajo,« odgovarja	gospa,	a ne pogleda moža.Govori še več, čudne stvari	A
brojanicami za pasom. . / . / stran 30 . / »	Gospa,	dež gre!« vpili smo, kadar je najlepše jasno	A
pripovedovale, menda so take, kakor je grajska	gospa.		A
kaj ta in ta veljavni mož, ta in ona žlahtna	gospa	povedati vé. V drugi sobi so bili nižji ljudje	A
Ali veš, v kateri sobi je nevesta?« »Mlada	gospa?	« vpraša Peter čudé se. »No, kdo pak?	A
šteje k haute volée v našem Borju: glavarjeva	gospa,	nadzornikova soproga in usnjarjeve hčerke; fina	A
materinske najbolj prikladne. In mnogo, mnogo drugih	gospa	in gospodičen!« »Boletove ste pozabili!« oglasi	A
se li Koren šali ali ne. »Dekletc ni doma,	gospa	pa redko zahaja v Borje,« deje oni. »Starejša	A
»Da, da, v tretji sobi! In	gospa	tudi!« »Oh, to je prav!«	A
privedel Ruda Boletovo ter ostal spredaj poleg	gospa,	koncipient se je pa vrnil v ozadje. Sam ni vedel	A
da sta že obljubljena za ta ples. Hrastova	gospa	je sedela še v gornjem kotu dvorane poleg davkarjeve	A
Prijazna je videti!« »Samo to?« sili	gospa	očitajoče. »No, pa lepa je tudi ‒ ako to želite	A
vse prizadevanje zastonj,« smeje se Hrastova	gospa;	»no, pa tukaj tega ne bo treba! Le glejte, novi	A
kjer . / . / stran 36 . / jih je sredi došlih	gospa	pričakovala in pozdravljala njegova soproga	A
njega je zdaj mnogo bolj zanimala najkrasnejša	gospa	nocojšnjega večera ‒ Elza.Tekmoval je pri njej	A
tesnosrčni ste vendar!« »Motite se, milostiva	gospa,	« dejal je Koren ognjeno, »le pridite, le stopite	A
nož za peskom, da je komaj utekel. Glavarjeva	gospa	je omedlela zaradi tega napada ‒ verujte mi	A
prostih urah na bližnji gradič, kjer je kraljevala	gospa	Elza. Samosvestna gizdavost ga je vodila tja	A
naključju na sled!« »Kaj more to biti?« hitela je	gospa	radovedno. Povedal je potem, kako je zvedel	A
čuvati jo!« »Vi ste izvrsten diplomat,« pritrdi	gospa,	»na ta način pojde, drugače ne!Jaz mislim, da	A
naročaj. »Kaj ti je, Milica?« vzkliknila je	gospa	in prestrašena hotela vstati. »O, nič, nič,	A
tu in ti ne veš ničesar?« vpil je gospodar.	Gospa	se je prestrašila, a videvši zavitek, katerega	A
tiči za tem, veruj mi!« klical je vnovič on.	Gospa	ni odgovorila.Sama je že sumila, da Koren morda	A
bila prvič poljubila. »Vedite, Elza, Medenova	gospa,	je očetu vse razodela!Kje in kako je ona zvedela	A
je danes od dobre prijateljice zvedela, da je	gospa	Teranova dejala ob svojem pohodu pri sodnikovih	A
otroci pravilno nemški govorili; to se pravi,	gospa	Boletova jo je naročila, kajti njemu, gospodu	A
deklamovala Marica?« »Izvrstno, pravim vam,	gospa	soproga in vsi vam lahko potrdijo to!In pogum	A
Boletov pozdrav. Za njo je prišla postarna	gospa,	ponosno oziraje se na deklico in na druge.Bili	A
Megla je zabaval sodnikovo hčerko po svoje in	gospa	sodnikova si je prisvojila sedež poleg Boletove	A
navaden ples v čitalnični dvorani; a Boletova	gospa	se ga nocoj ni hotela udeležiti in tudi Elza	A
brigali. Tudi doktor Hrast je jako oživel in	gospa	Boletova je nekako nezadovoljno spoznala, da	A
in znal. Govorili so seveda nemški in celo	gospa	Boletova, ki je poskusila parkrat ostentativno	A
skrivaj hudobno nasmehnil, Boletova in sodnikova	gospa	sta se srečali za trenutek s pogledi in doktor	A
je slutil, da ima zdaj posla pri otrocih; a	gospa	je igrala whist z okrajnim glavarjem, sodnikom	A
ona ter ponudi doktorju stol poleg kamina. »	Gospa	Boletova mi je dala pooblastilo, zastopati jo	A
»O, vem da!« »Gospod Bolè in	gospa	me tudi še nista dovolj poučila; edini gospod	A
po ulici proti cerkvi. Srečaval je več znanih	gospa	in gospodičen, pozdravljaje jih, a ogovoril	A
napolnila; kajti dame so nocoj plesale. Boletova	gospa	in guvernanta sta bili tako rekoč središče,	A
središče, okoli katerega se je vse sukalo.	Gospa	je imela nocoj najlepšo in najokusnejšo toaleto	A
sedela Elza in doktor; ne daleč od njiju Boletova	gospa	in njen plesalec Meden.Pozornost vsega občinstva	A
pustila. Ne daleč od njega sta sedela Boletova	gospa	in njen plesalec Meden.Njun razgovor ni bil	A
zanima, boljši dar opazovanja nego mož. Boletova	gospa	ni bila koketna; nikdo ji ni mogel v tem oziru	A
pazite, gospod Meden!« deje zopet Boletova	gospa	ter poskuša svojemu obrazu podeliti nekakšen	A
ta čitalniški oder stopiti!« nadaljevala je	gospa	s porednim naglasom. »Zakaj?« vprašal je Hrast	A
začudena. »Seveda!« »Ah, vi ste izvrstni!« zakliče	gospa	in glasan smeh jo posili. Pri zadnjem valčku	A
svojih brk ter molčal nekoliko trenutkov. »	Gospa!	Milostiva,« dejal je potem naglo, »ali veste	A
šli pred grad; malo pozneje se je pripeljala	gospa	z dekletcema in Elzo.Sklenili so iti v mali	A
vnel prav živahen razgovor. Pozneje je odšla	gospa	ukazovat nekaj hišni, in slučaj je nanesel,	A
popoldne sta se pripeljala dva tujca, gospod in	gospa,	s postaje naravnost na Medenovo pristavo.«	A
pripovedovanje. »Meden je tudi nekaj pravil, da	gospa	ni posebno srečna videti.« »Oh, seveda, Meden	A
Tri dni sta že prebivala dva tujca, gospod in	gospa,	na pristavi, pa do zdaj še ni imela prilike	A
Prav mračno je bilo postalo. »	Gospa	pa vendar ne tiči ves dan doma?« vpraša Hrast	A
Tileh, vi ste neumen človek! Ona	gospa	‒ kam ona hodi, to hočem vedeti.« »A-a-a-a!	A
ter potem obrnivši se k onemu, nadaljeval: »	Gospa	Ilovska!« Doktor se je skoro nerodno priklonil	A
»Ljubi moj!« reče mu z očitajočim glasom. »	Gospa	Ilovska mi tega ne bode v zlo štela.Treba je	A
»O ti živa raztresenost!	Gospa	in gospodičen na izbor, pa vprašaš: s kom!Oprostite	A
gospodarja ni bilo v njem, nego temno opravljena	gospa	‒ Ilovska. Vračala se je menda iz Borja.	A
dlesknil zadovoljno z jezikom ‒ »nekoliko lepih	gospa.	Peljati se morava, kakor se spodobi.	A
šetalcih, med katerimi je bila v istini postarna	gospa.	Ivanič je bil malo kratkoviden.	A
samih nas vendar ne boste pustili; tu je še	gospa	Mlakarjeva s hčerko svojo, gospa lekarjeva s	A
pustili; tu je še gospa Mlakarjeva s hčerko svojo,	gospa	lekarjeva s Križa z majhnim sinkom ‒ mnogo,	A
stran stopivšega Vrana. Istotako je storila prva	gospa;	a druga je vezala šopek poljskih cvetic in zato	A
mu je sicer utripalo, kadar se je ozrla vanj	gospa	baronica, mati njegovih varovancev; oči te krasne	A
vedno na uho. Zdelo se mu je, da naziva oni eno	gospa	»baronico«, pa spoznati ni mogel, kateri velja	A
drugih vprašati; toda oni je sam pristavil: »	Gospa	baronica pa so gori!« »Torej, oglasite me!«	A
sicer pa je bil bolj »samosvoj« gospod. Izmed	gospa	je bila ena soproga Orlova, tiha, drobna ženica	A
da je šla po Orlovi smrti Veselka pod boben.	Gospa	je kmalu umrla, Marušo je vzel tisti suhi kapitanuš	A
»Oh, to sem že davno vedel!« - Notarjeva	gospa,	katera je imela svoj sedež pod leco med dvema	A
»Ne jezi se! - Videl bodeš, kako imenitna	gospa	bode še ta Ančka!Škoda - sedaj je ne smemo več	A
dostojanstvenika, kar jih imamo v trgu - živela kumica:	gospa	Vrbanojeva!« »Živela!« pritrdijo sodrugi	A
gospodične so tudi prav vesele pripovedovale, da	gospa	sodnikova, ko jih je posetila, ni vedela, ali	A
te njiju razmere; toda navzlic vsemu je bila	gospa	Vrbanojeva malone vsak dan pri Valentinovi soprogi	A
slabih nakan!« - - - »Jaz tudi mislim, da je	gospa	Vrbanojeva najprej poklicana za ta častni posel	A
»Prej - - kdaj prej?«	Gospa	Vrbanojeva si je naglo otrla solze in stopila	A
vsak izmed igralcev ujame eno izmed udeleženih	gospa	in gospodičen, katerih pa je bilo po eno manj	A
izmed gospodov se približa hruški. »Milostiva	gospa	- kje pa ste?Andrej, kje pa imaš gospo?« zakliče	A
celó svoje zasebno stanovanje in ker je bila	gospa	sodnikova - ali kakor so ji drugi še vedno dejali	A
Kaj mi poveste?« prične Pavel, ko sodnikova	gospa	venomer gleda mimo šetajoče dvojice, in to nekam	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani