gospa (1.601-1.700)

prislužila!“ ”Ali znaš kuhati čaj?“ je vprašala	gospa.	”Znam!“	A
vsaka je služila za doto!“ Iz izbe je poklicala	gospa.	Besedavi gost se je nasmehnil: ”Še pridem!	A
vso pot. Komaj je odprla duri, je poklicala	gospa.	”Mana!“	A
tisti dan je šel in nihče več ga ni videl.	Gospa	Marta si je najela drugo stanovanje ter je tam	A
tako razkošen in bogat, kakor ga ni imela sama	gospa	Humbertova!Prišel bi k nji in bi se poklonil	A
je pod kostanji, pa mu pride nasproti mlada	gospa,	vsa v belo oblečena, sladka in šumeča.Ko je	A
-- -- Ko je Lavrin umolknil, je vstala	gospa	vsa osupla, kakor v strahu. ”Ampak ... čemu	A
glavo iz dlani in je pogledala vsa začudena.	Gospa	je z urnim korakom stopila k mizi in je snela	A
poklonil vsej družbi. ”Čemu odhajate?“ je vprašala	gospa;	obžalovanje pa je bilo tako hladno, da se je	A
je vzkliknil. ”Čemu ne tega?“ je vprašala	gospa,	ki je sedela pred njim in ki jo je komaj videl	A
bi s spominom, ko je sedanjost tako lepa?“	Gospa	mu je strmela v obraz in je molčala. ”Nič	A
bi si otiral lice, ko solz že zdavnaj ni?“	Gospa	je zardela. ”Ne razumem ...	A
kakor lica umirajočega. ”Nisem čisto zdrav,	gospa,	nisem čisto zdrav; že tisti, ki je šel, je rekel	A
”Mama ... ne morem spati!“	Gospa	je pohitela k njej, vzdignila jo je v naročje	A
rdeča lica in bistre oči; žalost pa je visoka	gospa,	ki ne sme imeti nemarne frizure in raskavih	A
Samo daj, da te ne sreča lepa ženska, usmiljena	gospa	Olga ... in če te sreča, ne poslušaj njenih besed	A
bi se sklanjal tam. ”Samo zato sem prišel,	gospa	Olga, da bi se ozrli name, ubogega popotnika	A
ljubljenega, do tistega balkona, ki sloni na njem	gospa	Olga, pribežnica! ... Odprla se je bila ravan	A
bela posteljica, da si odpočiješ!“ ”Ali je	gospa	Olga tam?“ Potolažen je bil že malo, ali	A
ki je jokal in ugleda pisane bonbone. ”Tudi	gospa	Olga je tam in že čaka na balkonu, belo je oblečena	A
da sta pred njo vstopila . /\ .. stran 8 . \/	gospa	prednica in gospod nadzornik, da jo gledata	A
so se dvignile in se poklonile. Šele ko je	gospa	mati odmolila in sedla, je udarila mati Konstantina	A
grofici s čudno tujim španskim naslovom.	Gospa	mati Serafina, v svojem petinštiridesetem letu	A
dostojanstvu svojega vedenja že davno opatinja.	Gospa	mati se je prisiljeno nasmehnila: »Presvetli	A
sestre so imele svoje dobrine in svoje slabosti.	Gospa	mati Serafina ni imela ne očitnih dobrin ne	A
osebi dekla, gospodična, laikinja, sestra in	gospa	mati.Kakor druge je imela svoje molitve, »opravke	A
si hoče zaslužiti čudni priimek, se je vedla	gospa	mati Serafina iz dne v dan še popolneje, še	A
je bila učiteljica matematike, je utihnila.	Gospa	mati se je z drobnimi ustnicami dotaknila vina	A
Šteti ni znala. Pa jo je potolažila	gospa	mati, ki je bila tedaj mlada kandidatinja.Vzela	A
pustili, da bi se preoblekla. Tako je pregledala	gospa	mati vse svoje.Tu pa se je s toplo ljubeznijo	A
Obed je bil končan...	Gospa	mati Serafina se je dvignila s klečalnika pred	A
pasano, z rožnim vencem med sklenjenimi rokami.	Gospa	prednica je stopila k oltarčku in se dotaknila	A
šestnajst sto rokavičk, petinpetdeset suknjic...«	Gospa	mati Serafina se je pomilovalno nasmehnila,	A
zaudarjalo po ostrem človeškem izhlapevanju. »	Gospa	mati!« je vzkliknila bolnica boječe presenečeno	A
Vznejevoljila se je: »Ali vam nič ne zračijo?« »O,	gospa	mati,« je ponovila bolnica.Kakor otrok je bila	A
zmedla, je jecljala: »O, saj ne tožim! Verjemite,	gospa	mati!« Kakor da je ne sliši, je karala prednica	A
Ignacija.« Bolnica se je opravičevala: »Saj vem,	gospa	mati, saj vem...Pa ni treba, nič ni treba... sama	A
šepetala: »Kakor za kraljico, rože, lilije.«	Gospa	prednica pa je šla dalje in stopila v celico	A
spregovorila glasno in vendar umerjeno obžalujoče	gospa	prednica.Sestra Anakleta se je obrnila mirno	A
Sestra Anakleta se je obrnila mirno. »O,	gospa	mati.« Stopila je prednici naproti in ji poljubila	A
Ali vas je že obiskal zdravnik?« »Obiskal,	gospa	mati.Pravi -« Glas ji je zamrl.	A
je vprašala prednica odločno. »Da ni bolje,	gospa	mati.« »Da ni?« je vzrasel prednici glas.	A
Pri srcu ji je bilo tesno. Če bi vedeli,	gospa	mati, kako je to, biti brez sonca, brez dneva	A
sestri Anakleti, ganjeno je rekla: »O, saj vem,	gospa	mati!A težko je in včasih -« Solze soji začele	A
Samo zvečer!« »Da, samo zvečer,	gospa	mati.« Zopet se je sestra Anakleta sklonila	A
mehka, tako smešno slaba -« Vzdramila jo je	gospa	mati Serafina: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!	A
stala pred visoko prednico. Mehko je rekla	gospa	mati Serafina: »Tako, tako!Veliko boljši ste	A
Sestra Elekta se je nasmehnila: »Za šolo,	gospa	mati, sem še vedno preslaba.« »Da, za šolo še	A
še niste dovolj krepki,« je pritrdila sočutno	gospa	mati.»A za šolo je še čas, ljuba sestra, še	A
»Ne, nič razburjenja.«	Gospa	mati Serafina je pustila sestro Elekto samo	A
Jezus, ljubi Jezus, zdrava!«	Gospa	mati Serafina je obstala za trenutek pred vrati	A
prednico, . /\ .. stran 23 . \/ da jo opazuje.	Gospa	mati Serafina pa kakor da ni videla njene nejevolje	A
ercedes!« . /\ .. stran 24 . \/ Umetnici in druge	Gospa	mati Serafina je vročila sestri Ljudmili nekam	A
po kisu in obrabljeni listnici, da se ga je	gospa	mati komaj s koncem prstov dotaknila. Sestra	A
se držeč sta stopili iz celice. Videla ju je	gospa	mati in ju pogledala ostro.Oni sta se izpustili	A
Zakasnila sem se,« je zajecljala sestra Ljudmila.	Gospa	mati je molče prikimala. Zardeli od zadrege	A
premišljeni korak, toda zahtevam, da zdaj popraviš.	Gospa	mati sama so mnenja, da nisi storila popolnoma	A
»Mercedes,« pove vratarica. »	Gospa	markizinja teta, visokorodna gospa Turska...«	A
vratarica. »Gospa markizinja teta, visokorodna	gospa	Turska...« Anici se zavrti v glavi.Kakor je prej	A
saj še ni tako star, ženo, da mi bo mačeha...«	Gospa	mati Serafina, ki je s toliko skrbjo oprezovala	A
se je smešila in ni opazila, da je vstopila	gospa	mati Serafina, se ji približala in ji rahlo	A
Zaupajte kakor materi, kakor prijateljici.« »	Gospa	mati!« je spregovorila grofica. »Govori, dete	A
Prenesli so mater Ignacijo nazaj v posteljo.	Gospa	mati je stopila k njej in rekla: »Mati Ignacija	A
kandidatinji. Vse so čutile tiste dni, kako je	gospa	mati vsa njihova.In gospa mati je podobno čutila	A
tiste dni, kako je gospa mati vsa njihova. In	gospa	mati je podobno čutila: »Glej jih, moje so,	A
Skrijte vendar!« Izza trtnih nasadov je stopila	gospa	mati Serafina.Ob levi ji je šla laikinja gospodična	A
gospodična Mercedes. Sestre Elekte in Engelberte	gospa	mati ni niti opazila.Gospa mati Serafina je	A
Elekte in Engelberte gospa mati ni niti opazila.	Gospa	mati Serafina je gledala z ljubeznijo v samostanu	A
Tako je tudi storila.	Gospa	mati Serafina je bila ganjena in ji je dovolila	A
Dvakrat na teden so jo obiskovale tovarišice,	gospa	mati, mati kuharica, mati Rafaela, sestra Ljudmila	A
meden, ji je bil voden. Njej prvi je poslala	gospa	mati prednica sadje iz domačega vrta.Sestra	A
« je vprašala Elekta in se hudo ustrašila...	Gospa	mati Serafina je bila po svoje žalostna, ogorčena	A
malo namenoma, da obsoja svojo podložnico.	Gospa	mati Serafina, kaj je vedela takrat, kako je	A
jutro. Tedaj se je dvignila s svojega sedeža	gospa	mati Serafina in stopila burno k njej: »Sestra	A
osinjele drobne ustnice in se natekal pod klopjo.	Gospa	mati Serafina je prijela bolno sestro krog pasu	A
Tako pač! To je naš dom, to je tvoj dom,	gospa	mati.Smrt in molitev.	A
je bilo v samostanskih zidovih. Takrat je šla	gospa	mati Serafina iz kapelice v svojo sobo in je	A
se je vedla odurno, odbijajoče.« In zopet je	gospa	mati listala: »Sestra Anakleta.Globoko čuteče	A
dobra in pravična!« In še dalje je listala	gospa	mati in brala: »Sestra Engelberta.	A
da ni sestra Engelberta vsaj meščanka!« In	gospa	mati je listala še dalje in dalje in brala ime	A
Kontesa se je poklonila. »Klicali ste me,	gospa	mati!« »Sem, gospodična Mercedes!	A
Kontesa Mercedes je sedla.	Gospa	mati je primaknila svoj stol in stegnila roko	A
Spoved, upam, ste že opravili?« »Da,	gospa	mati!« Kontesa Mercedes je kljub odločni besedi	A
to besedno sladkanje. Odločno je odvrnila: »	Gospa	mati, zdi se mi, da nimam pravega poklica!«	A
»Hvala!«	Gospa	mati pa se je čudno raznežila, se dvignila in	A
Ustnice so ji drhtele kakor v zadrževanem joku.	Gospa	mati je rekla tiho, skoraj šepetaje: »Tudi jaz	A
Moram iti!« »Pojdite, dete!« se je nasmehnila	gospa	mati, »in molite! In tudi jaz bom molila za	A
stala gospodična Anica pred gospo materjo in	gospa	mati je karala kmetiško dekle: »Preglasni ste	A
solzna in plaho obljubila, da se bo poboljšala.	Gospa	mati pa je sedla in napisala o Anici: »Zdravo	A
sicer je prijetna.« »Prijetna,« je ponovila	gospa	mati naglas in vzdihnila. »Prijetna!	A
smešni evropščini: . /\ .. stran 81 . \/ »Mati	gospa!	Ena smuk!	A
Ko je prišla, se je zgodilo čudo.	Gospa	mati jo je sprejela, poljubila jo v belo čelo	A
in ji stregla Nekega večera pa je razgrnila	gospa	mati prednica svoje zapiske na mizi pred seboj	A
rompompom... vrgla ven... smuk... pumf, baba rompompom!«	Gospa	mati je odšla naglo na porto in - stopila v	A
Mercedine tete. »Mais non...« je zajecljala posvetna	gospa,	ne da bi dokončala, kar je mislila povedati	A
Comment? Ali niste	gospa	mati prednica?« se je jadila plemkinja. »Sem	A
hvala, dasi sem nevredna te časti,« je odvrnila	gospa	mati Serafina. »Kako torej?«	A
To je! Ampak,	gospa	prednica!Njena teta sem, ugovarjam!	A
Z nogo je udarila ob pod.	Gospa	mati Serafina se je pomilovalno nasmehnila in	A
sem si že izbrala. Elekta bom, sestra Elekta,	gospa	mati!« Gospe materi so se oči orosile.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani