gospa (2.501-2.600)

strani in jo molče občudoval. Nekaj časa je	gospa	Juta ugibala, kaj naj stori, potem je pozvonila	A
Jurjem Devinskim.« Končuje to pojasnilo se je	gospa	Juta obrnila zopet h Konradu in ga pogledala	A
brez lastne volje v rokah lokave žene. »Lepa	gospa,	« je dejal šaljivo, »ljubezen nalaga tudi dolžnosti	A
vsak tvoj pogled razburja.« »Gledal bom v tla,	gospa	Juta, poslušal bom resno in mirno in resno odgovarjal	A
jaz to zahtevam; zdaj je to moja pravica.«	Gospa	Juta je naslonila svojo glavo na Konradovo ramo	A
« In ko se Konrad le ni hotel vdati, ga je	gospa	Juta začela novič objemati in poljubljati.	A
»In kdo je ta priča?« »	Gospa	Juta pl. Merchland.Ta je bila v našem zavetišču	A
pridobiti Hemi njenega soproga. »Zakaj, milostiva	gospa,	se skrivate pred svojim soprogom? Rekli ste	A
potisnil Hemo od sebe. »Pustite take otročarije,	gospa,	« je rekel s poudarkom. »Čas za to ni primeren	A
vaših gradov in vasi.« »Kaj mislite storiti,	gospa?	« »Kar mi bodete svetovali.«	A
Zulejko.« »In jaz sem priča,« se je oglasila	gospa	Juta pl. Marchland, in je stopila iz klopi,	A
govorili drug za drugim, tako je izjavila tudi	gospa	Juta plem. Marchland. »Dobro, dobro,« je šepetal	A
s povzdignjenimi rokami prosila: »Milostiva	gospa	‒ poslušajte Zulejko.« Zulejka se ni ganila	A
stopiti v mojo kapelo?« »Iščem svojo sužnjo,	gospa.	Sicer se vam ni treba jeziti, da vas oprostim	A
Komen, kjer bo Juri.« »Tako ne pojde, milostiva	gospa,	« je menila Katarina. »Patrijarhovi vojščaki	A
je našla dobre misli. »Veste kaj, milostiva	gospa,	« je končno rekla, »dovolite, da grem sama do	A
»In mene nečete seboj?« »Milostiva	gospa,	prisegam vam pri spominu na svojo mater, da	A
zopet vprašala Hema. »Ne bojte se, milostiva	gospa.	Vse preskrbim jaz in tudi denarja imam dovolj	A
Rekel bo, da najde kako drugo pot, a verujte mi,	gospa,	druge poti ni.« »Kje pa hočete dobiti vodnika	A
Katarina se je prva premagala. »Milostiva	gospa,	« je rekla Hemi, »pot je bila dolga in čaka naju	A
da je njena hišna. »Odpočijte se, milostiva	gospa;	dobro vam bo delo in laglje bodete zmagovali	A
Pridite sem v posteljo.« »Hvala, milostiva	gospa,	ali ‒ to vendar ne gre.« V tem trenotku je skočila	A
njo in ji hotela sezuti čevlje. »Milostiva	gospa	‒ ne pustite.« Ali Hema ni odnehala, dasi se	A
delala Konradu družbo. Ob postelji je pa sedela	gospa	Juta pl. Marchland.Opirala je svoje bledo in	A
Sežanski je povesil oči. . / . / stran 256 . /	Gospa	Juta je pač videla, kako je zadela Konrada,	A
kaj da ima Juta z Rajmondom, in čim je lepa	gospa	stala zopet pri njegovi postelji, je bilo njegovo	A
pomagaš do osvete.« . / . / stran 259 . /	Gospa	Juta je zopet vroče poljubila Konrada in potem	A
brez orožja in so nosili seboj belo zastavo.	Gospa	Juta je gledala s svojega okna za njimi in se	A
izdajstvom omogočil zajetje Jurja Devinskega, lepa	gospa	je bila Juta plemenita Marchland, na vešalih	A
bolan,« je rekel suženj. »Vso noč je ječal in	gospa	Hema se boji, da umrje.« Hasan je imel nalogo	A
zgodaj smo izvedeli, kako grozno smrt je storila	gospa	Juta pl. Marchland ...«	A
« »Kaj praviš,« je vzkliknil Komolja, »	gospa	Juta je mrtva?« »Gospo Juto je zadela zaslužena	A
molče poslušali in nihče ni obžaloval, da je	gospa	Juta pl. Marchland storila tako grozen konec	A
Oglej, dotlej nam ne zasije solnce sreče.« Siva	gospa	je naslonila svojo glavo na sinovo ramo. »Devin	A
bodalo nosila pri sebi imenitna italijanska	gospa.	To bodalce ti bo v večjo pomoč, kakor če obesiš	A
Odslej boš živela tu, na pristavi, kakor kaka	gospa	plemenitega stanu.Ne bo ti treba delati in skrbeti	A
da vam podeli plemstvo.« »Hvala, presvetla	gospa,	« je kratko odgovoril Rovan. »Jaz sem rajši značajen	A
dekla. »Gospod Andrej,« je zaklicala, »neka	gospa	se je pripeljala in vprašala za Vas.«	A
»Ne ... « pravi dekle negotovo. »	Gospa	Ana torej, tista, ki je vi ne poznate, je prekrasna	A
»Tisto je druga reč. Ona je izredna	gospa,	toda kakšna je z ljudmi, katerih ne pozna, tega	A
kakor je. Povedal sem ji, prijatelj, da je	gospa	Ana preizredna ženska.Toda prej morava midva	A
»Le počakaj, punčka.	Gospa	je res dobra, toda vsako stvar treba vzeti tako	A
so ji po volji, za tiste, ki jo zabavajo, je	gospa	res prav dobra.Tebe še nikoli videla ni.	A
nekdaj natakarica v zakajeni beznici, danes »	gospa«	, da ji sam Bog pomagaj, oče pretegnjen in izmarširan	A
vedno tukaj, ali gre samo za teden, dva. Ali ste	gospa,	ali še samska? ‒Vdova sem, je odgovorila, po	A
vstopil, predno je kdo odgovoril. ‒Treba je,	gospa,	da poravnava, je pričel važno in pogledal k	A
‒Bravo, je rekla vdova.	Gospa,	jaz vas tudi povabim. Tako vino imam, ki je	A
robcem obraz in ga posadil na svoje mesto. ‒	Gospa,	je vzkliknil, govoril bom kakor pri spovedi	A
‒Zdaj še ne vem. ‒	Gospa,	dovolite mi, govoril bom kakor pri spovedi.	A
tako? . / . / stran 28 . / ‒Vidi se mi, toda,	gospa,	za življenje treba druščine, jaz pa sem sam	A
mislili name in se zame zanimali. ‒Gotovo,	gospa,	mislim na vas in se za vas zanimam. Povedalkriptonac	A
‒Dobro. Torej za vas sem lepa	gospa.	Hvala, moj lepi gospod.	A
Potlačil ga je nazaj.	Gospa	se je ozrla počasi po kavarni.Pri obešalniku	A
ljudje so se bili razšli. ‒Če vam je prav,	gospa,	greva zdaj domov.Tam se preoblečem in potem	A
zrcalu tik zaprtih vrat, se mu je zdelo, da ima	gospa	gosta.Čul je nekaj kakor pridržano govorjenje	A
gospe in plašno izpregovoril. ‒Prosim vas,	gospa,	pomirite se!Ali vam lahko pomagam?	A
Raztrgal sem vezi ... svoboden sem. ‒A kako vaša	gospa?	‒Moja gospa?	A
‒A kako vaša gospa? ‒Moja	gospa?	Hvala vam, ona je zdrava.	A
jesti, če ga pa kupi bogat gospod ali bogata	gospa,	bi se mu dobro godilo.« »Kdo pa so to, ki jim	A
čistega srebra. Iz ozadja stopi črnooblečena	gospa,	pogleda psa, se skloni in ga poboža. »Kako mu	A
»Krono.«	Gospa	da krono, prime za vrvico, a Fronek naenkrat	A
Stanujem na Višini številka sedem.«	Gospa	gre nekam gor, kjer zvoni tramvaj, Fronek briše	A
Pred vrati pozvoni in kmalu odpre vrata sama	gospa,	ki se takoj domisli nanj in ga spozna.Gresta	A
stoji tako veliko zrcalo, da se vidita Fronek in	gospa	v njem od pete do temena.Na sredi je temnosvetla	A
avtomobilov izjedenih cestah. »Vidiš,« pravi	gospa,	»zdaj si se prepričal, da je kužku dobro.«	A
obrne brez besed proti vratom. Na hodniku mu da	gospa	kos belega kruha, kakršnega že davno ni videl	A
nazadnje hoče odpreti srajčico. »Čakaj,« reče	gospa,	»dam ti papir, da ga zaviješ.Ni treba, da bi	A
preudarja njeno dobroto. Poglej, si govori,	gospa	je dobrotljiva.Zagledala je na trgu ubogega	A
. / . / stran 166 . / Zamislil pa je tole:	gospa	se je usmilila revnega kužka, kupila ga je in	A
ki gledajo iz bledordeče srajčice. »Bogata	gospa,	« prosi, »doma nas je preveč in Tončka ves dan	A
Tebe ne morem vzeti.« Fronek razume, da ga	gospa	noče.Previdno odide bos in po prstih, zapre	A
mislih, ste ravno prav učeni!« je odgovorila	gospa	in brž razložila, da gre tu za mesto domačega	A
in srčkan kakor angelček. Tako je razlagala	gospa	S., sam sem si pa v svoji domišljiji dodajal	A
nastanil pri njih in z njimi odpotoval v Nemčijo.	Gospa	grofica je bila silovito lepa.Če je imela njena	A
pozabimo tisto, česar bi si zaman želeli nazaj.	Gospa	grofica bo hodila v črni svileni ali atlasovi	A
zgodilo blizu brega in kmalu smo bili vsi zunaj.	Gospa	grofica je plavala kakor ščuka, držala v eni	A
ljubezen zapisane na mojem čelu in v očeh.	Gospa	grofica jih lahko vidi. V hotelu so legle ženske	A
kaj bo pa doma počel? Ali se ti nič ne smili	gospa	Ana in gospodična Marica, ki je že skoro naša	A
sosednjo sobo vstane šum, kljuka zaškriplje in	gospa	Ana, visoka, še močna, v črnem krilu, ki se	A
nesrečna!« »Kaj pa ti pride na misel?« vpraša	gospa	Ana svojega soproga. »Nič na misel!« jo zavrne	A
Kaj ti pa je spet, kaj pa se potajuješ!« kara	gospa	Ana in se dvigne na zofi.»To ti moram povedati	A
da bi ti predlagal ločitev!« »Kakšno?« skoči	gospa	Ana z besedo in s telesom naenkrat pokonci.	A
pa svojo!« »Kakšne vzroke pa imaš?« vpraša	gospa	enako strogo kakor prej.Profesor zateguje usta	A
Sključeno sedi na stolu, roke mane in guga z glavo.	Gospa	Ana je rdeča v obraz, malo se ji poznajo leta	A
halje. »Kaj pa zopet sitnariš?« se je oglasila	gospa	soproga, a ko si ga je dobro ogledala, je postala	A
sèm pod vzglavje!« Marica je storila tako,	gospa	pa se je naglo domislila na konjak in čaj.»Prinesite	A
krepčilnimi jedmi, in ko je popoldne zaspal, sta šli	gospa	in Marica naglo h Gustinčičevi obitelji, da	A
profesorjevo bolezen. Pri vratih v stanovanje je	gospa	hrupno zvonila in četvero ljudi je hitelo naenkrat	A
naprej!« . / . / stran 174 . / »Oh,« je pričela	gospa,	»oh,« in vila bel robec v črno orokavičeni desnici	A
Ali so hudo bolni?« »Leži!« pripoveduje	gospa	Ana, vzdihuje vmes, mečka v roki robec in kremži	A
ji ob robu kozarec zadene, prekucne in ubije.	Gospa	Ana leta po stanovanju, sprejemno sobo hoče	A
Mrtvoud ga je zadel, po vsi levi strani ga je!«	Gospa	Ana pogleda v strop in vzdahne, gospodična Marica	A
iskal pri njih pomoči, ali vsaj pojasnila.	Gospa	Ana stopi sama k bolnikovi postelji, prime moževo	A
časa, gleda po navzočnih in se pomeša mednje.	Gospa	Ana skoči k njemu in ga vpraša z očmi.On odvrne	A
posede po zofi in foteljih okoli mize in molči.	Gospa	Ana prinese na mizo peciva in vina v visoki	A
desko. »Ali naj dam zdravil?« je vprašala	gospa	Ana nekako okoli polnoči. »Zdaj ni več treba	A
Ženske so zajokale in zakričale.	Gospa	Ana je vpila: »Kje si zdaj, ti moj ljubi, ti	A
se iztrgati zemlji, ki drži njih korenine.	Gospa	se nenadoma nečesa spomni, umakne se od okna	A
Čakaj, pisala mi je. In	gospa	išče po torbici. To iskanje hodi soprogu jako	A
gleda kalno vodo, ki teče v nasprotno smer.	Gospa	je našla pismo. Čita, čita in pravi: ‒Pojutranjem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani