gospa (1.701-1.800)

nevest, Jezusovih cvetov. Tedaj je postala	gospa	mati Serafina opatinja.Ko je odhajala, ko je	A
ugledal ženski, se je zasmejal: »Zdaj boš pa	gospa,	Marjanica.Sama nevesta ti pomaga.«	A
Sedaj je sedel ob Katri. »	Gospa,	ali ste že bili na Bledu?« je vpraševal zanosno	A
»Kaj meni Bled!« je odgovorila Katra. »Oh,	gospa,	na Bledu je krasno,« je navduševal ženo pisar	A
Tahita!« »Glejte, glejte! Mala Tolminka je lepa	gospa.	Ali bo mala Tolminka pozabila strica?	A
Bila mu je všeč pa je pozdravil: »Dobro jutro,	gospa.	« »Nisem gospa,« je odgovorila z nasmehom mehke	A
je pozdravil: »Dobro jutro, gospa.« »Nisem	gospa,	« je odgovorila z nasmehom mehke pomilovalnosti	A
mizo. . / . / stran 322 . / Stregla mu je	gospa	Marjuta, vdova po dacarju Bašinu, brez otrok	A
Potem je našel Mohor svojo najvišjo besedo: »	Gospa,	« je vstal.»Trideset let, pomislite, trideset	A
Saj bi jo takoj!« »Umirite se,	gospa!	« ji je poljubil Mohor roko ... Tako se je zgodilo	A
slišim, da so v Dornbergu pregnali gospodo.	Gospa	grofica Rabatta je morala bežati v Gradiško	A
hrupom. »Sveti Bog, kaj pa je, kaj?« je medlela	gospa	Marjuta. »Hrvatje vežejo Tolmince,« je sopihal	A
je sopihal Mohor. »Ve-vežejo?« je drhtela	gospa.	»Tolminske upornike.«	A
»Niso hoteli.« . / . / stran 401 . /	Gospa	Marjuta se je naglas zajokala.Mohor jo je pustil	A
Na dvorišču se je malo pred večerom pokazala	gospa	Pavšičeva.Čeprav je bila žena tovariša predsednika	A
tovariša predsednika kloja, smo ji vedno pravili	gospa.	Po poklicu je bila šivilja, po značaju pa prijazna	A
Pavšičevem primeru selo pomilovali, ko pa je bila	gospa	Pavšičeva tako dobrotljivo in prijazno bitje	A
Kadar je bilo treba speči boljši kruh, ga je	gospa	Pavšičeva prinesla v našo pečico. Vrednost	A
volje tolkli na kmetiji dan za dnem krompir, je	gospa	Pavšičeva tako vzorno skrbela za svojega moža	A
kruh. »Danes se mi pa tako mudi!« je rekla	gospa	Pavšičeva, ko je postavila pokrito testo na	A
glavni v hiši. »Oh, saj vam ni treba čakati,	gospa	Pavšičeva,« je rekla mama ženi predsednika krajevnega	A
pogledali proti meni: mama z ljubečim pogledom,	gospa	Pavšičeva pa nekoliko nejeverno. »Samo	A
kako sem vam hvaležna!« je plosknila z rokami	gospa	Pavšičeva in odhitela domov. »Malenkost	A
prav tako vsa topeč se od prijaznosti. Ko je	gospa	Pavšičeva zaprla vrata za sabo, je mama še dejala	A
nekaj žlic masti, nekaj ščepcev soli. Nekoč je	gospa	prinesla celo pol kilograma mesa.Za veliko noč	A
vrata in pred mano je stala nenavadno velika	gospa	Pavšičeva.Do tedaj se mi je zdelo, da je majhna	A
zmenili nista zame. »Bog vam povrni!« je rekla	gospa	Pavšičeva, povila kruh v prtiček in ga previdno	A
Kruh je vendar moj, kruh je vendar naš! Mama,	gospa	Pavšičeva nam hoče ukrasti kruh! Rad	A
»Kruh, dajte nam nazaj naš kruh!«	Gospa	Pavšičeva se je naredila, ko da me ne sliši	A
nikjer. Verjetno je tudi sama pričakovala, da bo	gospa	Pavšičeva vsaj meni odlomila krajec za uslugo	A
»Naš kruh!« Ker se je hotela	gospa	Pavšičeva narediti, kakor da se miška zaganja	A
Tedaj se je zgodil čudež.	Gospa	Pavšičeva je obstala in se v mraku zagledala	A
Sredi večera je vame posvetilo sto sonc.	Gospa	Pavšičeva je bila tisti trenutek zame svetnica	A
tu in tam pokazala, drugače pa je bila velika	gospa	in se je držala skrita očem. »Ni je	A
Nekaj sem fural po Tunjicah, pa mi je neka	gospa	dala za plačilo domačo kumaro.Povedala pa mi	A
Nsprotno! Res je bila prava	gospa,	ki pa je bila noč in dan na terenu.Prečesala	A
se je prikazala ženska v srednjih letih. »	Gospa,	tu sva vam pripeljala moža...Lahko bi bil utonil	A
fantek!« me je pri rumeni hiši počakala kamniška	gospa	tako prijazna, da se je kar topila.Vzela mi	A
večkrat prinesla novico, da se je ta in ta mestna	gospa	odpravila na Planino na počitnice za cel teden	A
odpravljam v svet po srečo. Končno je prijazna	gospa	iz slušalk le napovedala: »Spoštovane	A
kako ji je hudo. Nekoč je prišla k njemu neka	gospa	ter ga prosila, naj takoj pride na obisk k njenemu	A
gospodu, drugače bo umrl. »Kaj pa je tako hudega,	gospa?	« »Trebuh ga boli in ne more zaspati	A
me bo peljal na Bavarsko in da bom tam velika	gospa.	« »Ej, ej, deklič, ne verjemi vsega...	A
V senci pod divjim kostanjem.	Gospa	Marica je z belo roko prekladala posode ter	A
je silil prijeten duh pod zelene veje. Tudi	gospa	Mica ni hotela brez dela ostati: narezala je	A
razstavila po mizi. Vmes pa je postavljala	gospa	Dinca male krožnike z rumenim medom in surovim	A
svojih mož?« Prav ostro so me napadale, posebno	gospa	Dinca: »Da bi jaz svojega moža ne bila iz ljubezni	A
z njeno sladko ročico. Ali vmes jo posegla	gospa	Marica: »In jaz sem svojega vzela, ker sladkor	A
moko na debelo prodaja?« »In jaz,« je hitela	gospa	Mica, »svojega, ker z dobičkom razpečava sukno	A
Vprašanje je torej: me li hočete poslušati?«	Gospa	Marica, gospa Mica in gospa Dinca so z enim	A
torej: me li hočete poslušati?« Gospa Marica,	gospa	Mica in gospa Dinca so z enim glasom odgovorile	A
hočete poslušati?« Gospa Marica, gospa Mica in	gospa	Dinca so z enim glasom odgovorile, da hočejo	A
sem ga ugledal, trgovec Bon, tvoj sedanji mož,	gospa	Marica.Ali takrat ti še ni bil tako podložen	A
še danes - je bila najkrasnejša ljubljanska	gospa,	a bila je - gospa Mica, ne nabiraj svojih ust	A
najkrasnejša ljubljanska gospa, a bila je -	gospa	Mica, ne nabiraj svojih ust! - moja prijateljica	A
razvedrila mojo dušo in čelo. V mojih očeh je bila	gospa	Helena vzor ženske, katera se ni dotikala prahu	A
bili sad vzornega zakona. Starejšo je bila	gospa	Helena že omožila, in nikjer se ni opažalo,	A
bo kakor sestra lahko in dobro omožila. Vsaj	gospa	Helena, ki mi je zaupavala največje tajnosti	A
da bi jo v tem pogledu morile kake skrbi.	Gospa	Helena me je kakor vsekdar preprijazno sprejela	A
besedah nisem mogel zadržati globokega vzdiha.	Gospa	Helena me je skoraj pol ure tolažila ter mi	A
katerega sem smel preživeti v vaši družbi,	gospa	Helena!« »To je fraza!« je odgovorila	A
veliki oltar, na katerem je kraljevala Naša	gospa	z Gore. V zidu za oltarjem je bilo napravljeno	A
življenje! Po dolgem molku si spregovorila ti,	gospa	Dinca, prva, in v čast si štejem, da je bilo	A
zvestobe, ki jo dolgujem njenemu spominu.	Gospa	Marica se je ironično nasmehnila: »To	A
moraš takoj nevljuden postati?« je posegla vmes	gospa	Mica.Nato pa je nekako nezaupljivo vprašala	A
ženskam pa zgolj le pravice.« Oglasila se je	gospa	Marica: »Ti hočeš torej reči, da zakonske	A
ne trdim!« »Pač pa po ovinkih!« je dostavila	gospa	Dinca. Nadaljeval sem:	A
rekoč: »Hvaljen bodi Jezus Kristus in njegova	gospa	Porodnica!« Potem pa je takoj opazil pobožnega	A
izpregovoril: »Hvaljen bodi Jezus in njegova	gospa	Porodnica!« Tesno mu je bilo nato; spodbodel	A
sem, da se je premilostiva in preblagorodna	gospa	(gospod Jezus odpusti ji nje luteranstvo!) blagovolila	A
scilicet vitez s Hohenburga) slišal, česa želi	gospa	in grofica, je izpregovoril s trdim glasom.	A
izpregovoril: »Stóri, kar ti ukazuje presvetla	gospa!	«Vzel sem hlapca, ki je imel za takšen posel	A
stopil predme ter mi govoril: ‚Preblagorodna	gospa,	dajte mi v zakon pokorno svojo služabnico Agato	A
zdržati ni mogel! Dne 29. januarja je prišla	gospa	Floridija za njim ter ostala pri njem do 27	A
prejšnjem poglavju popisani dogodki, je nudila	gospa	Eliza Češkova svojo tedensko kavo.France Češko	A
prekoračiti, kakor bi mi dandanes mislili. A njegova	gospa	je s svojimi željami že davno prekoračila omenjeno	A
nekako družico, ki je težila za enakimi nameni.	Gospa	Eliza Češkova je bila torej tisto popoldne nekaj	A
soprogi sodnih svetnikov Lavrina in Gogala, potem	gospa	trgovca Galeta, Žaneta Galetova; povabljena	A
Galeta, Žaneta Galetova; povabljena je bila tudi	gospa	Kandučeva, ki pa ni prišla.Navzočna je bila	A
ki pa ni prišla. Navzočna je bila seveda tudi	gospa	Janeževa.Sedele so okrog velike mize, in sicer	A
gospod Gogala. Posledica temu je bila, da je	gospa	Lavrinova še vedno bila zaljubljena v francoske	A
bila zaljubljena v francoske čase, dočim je	gospa	Gogalova, ki je bila izredno pobožna, kolikor	A
da se ni o pravem času vmes vtaknila domača	gospa,	ki je čutila, da se hoče pogovor preveč razgreti	A
so se začudile vse. »Da je mlada,« dostavi	gospa	Janeževa, »bi nič ne rekla.A v njenih letih	A
kuhinji.« »In škof Gruber,« se vtakne domača	gospa	vmes »ima vendar več dohodka, nego ga imajo	A
potrka nekdo na vrata in, ko se odpro, vstopi	gospa	Zofija Kandučeva.Od veselja so vse vzkliknile	A
Kako nas veseli, draga Zofka,« je gostolela	gospa	Češkova, »kako nas veseli, da si prišla!« Žaneta	A
In prav pomilovale smo te.«	Gospa	Lavrinova: »In za vzgled smo te postavljale	A
Kako si dobra gospodinja in izvrstna mati!«	Gospa	Gogalova pa ji je nalila kave ter ji odrezala	A
tako je bila razdražena. Že jo je hotela domača	gospa	ostro pokarati, kar se ji odpro usta: »Gospod	A
pokarati, kar se ji odpro usta: »Gospod prošt,	gospa!	Gospod prošt!«	A
bile v plamenu! Posebno je vzplamtela domača	gospa.	Ob sapo in besedo je prišla kakor nje hišna.	A
Bogu bodi potoženo, da se izpreminjajo! Domača	gospa,	kakor smo bili povedali, je hitela vsa srečna	A
zopet k domači gospodinji, rekoč: »Dovolite,	gospa,	da vam po naročilu milostivega škofa v hišo	A
hišno, a živahno je ugovarjal abé Angelus. »	Gospa	Češkova,« je izpregovoril, »midva z milim gospodom	A
zgraditi!« »Kaj, še cerkve nimajo!« je vzkliknila	gospa	Gogalova s sočutjem. »Majhno leseno kolibico	A
pa je že tudi raztrgana!« »Moj Bog!« zahiti	gospa	Janeževa, »ali ljudje nič ne dajo za pobožne	A
/ stran 62 . / »Ljudje, ljuba in lepa moja	gospa,	« ‒ ta »lepa gospa« je Janeževki segla globoko	A
Ljudje, ljuba in lepa moja gospa,« ‒ ta »lepa	gospa«	je Janeževki segla globoko v srce, ‒ »so tako	A
časti vreden!« »Prava grdoba je!« se zjezi	gospa	Gogalova. »In druge ženske ima tudi!« pristavi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani