gospa (2.401-2.500)

odide. V obednico stopi velika, črno oblečena	gospa.	Krese skoči pokonci in jo pozdravi:	A
videla, bova tajčala, da se bo vse kadilo.«	Gospa	mu reče po slovensko: »Dragi grof!	A
z njimi preveč sitnosti in premalo veselja.	Gospa	je zardela in rekla tiho v stran gledaje: »Do	A
ganil in črhnil ni besedice, ga je pogledala	gospa	in obledela. Erger‐Berger je bil mrtev.	A
hitro izvedeli, kako znanje je imela njegova	gospa	na Gorenjskem.Povedali so jim uradniki, ki so	A
le dijaki, ampak tudi vse dekle in pestunje.	Gospa	je živela s svojim možem v prelepi prijaznosti	A
doktorjem, ki je znal delati take mile pesmi.	Gospa	se zasmeje nekako posiljeno in veli: »Da se	A
Ha, ha, ha!« Vidi se, da	gospa	ni hotela priznati resnice. Taji in zanika se	A
»Luna sije - kladvo bije.«	Gospa	se zgane, da ji pade žlica iz rok.Tresla se	A
neprenehoma; noči so bile temne, da se ni nič videlo.	Gospa	si je opomogla in se zopet razvedrila, ali na	A
mirno in prijetno, da sta ostala gospod in	gospa	do enajstih na vrtu.V Portovi hosti zavpije	A
»Luna sije - kladvo bije.«	Gospa	zakriči in pade brez zavesti gospodu v naročaj	A
je oglasil vsak večer neznani pevec in uboga	gospa	je trepetala in omedlevala.Večkrat jo je lomil	A
kraju, kjer bi jih mogla čuti tista bolehna	gospa	v Kamovi hiši.Reva je tako občutljiva, da bi	A
zaradi njegove grde nezvestobe. Tudi ljubljanska	gospa	je imela počen prstan, ki se za dolgo nikakor	A
čudno svojstvo, da je prišel sam nazaj, če ga je	gospa	izgubila.Enoč ga je bila nataknila, preden je	A
Bleknila je: »	Gospa	je mislila natakniti prstan, pa je v naglici	A
Ali vsak pameten človek mi bo potrdil, da je	gospa	gotovo bolje vedela nego nje jezična hišna,	A
pozabile dejati nase svoje dragotine. Ljubljanska	gospa	se po letih še ni bila postarala, ali ponočni	A
razbijanje z bližnjega otoka. Zjutraj sta stali	gospa	in hišna pri Krki.Po vodi pride mrtvaški les	A
Kamovi hiši baš pred gospo in odplava dalje.	Gospa	je dejala: »Krsta me opominja, naj se pripravim	A
doktor Prežir«, in meni se zdi, da je pogodila.	Gospa	se je še nekaj dni silila in hodila, potem pa	A
druge kuhinjske potrebe. Pri eni se ustavita	gospa	Julija in nje služabnica, da bi kupili jajc	A
Zdaj se domislita, da nimata drobiža.	Gospa	veli dekli: »Ti, Metka, pojdi menjat ta denar	A
nikoli videla!« Jaz sem ji odgovoril: »Milostiva	gospa,	vi ste uganili.Jaz popotujem, da bi videl dolenjsko	A
ki so mi bile znane do zdaj samo iz bukev.«	Gospa	se nalahko prikloni in veli: »Pa srečno rajžo	A
mi došla o njej, sem povzel in spoznal, da je	gospa	Julija vzorna soproga, brižna gospodinja, svojim	A
in »Wahlverwandtschaften«. Sicer se je pa ta	gospa	vestno držala načela, da se radi čitanja zabavnih	A
v vseh rečeh najlepši red zato, ker je znala	gospa	Julija gospodinjiti in se vesti, kakor zapoveda	A
jim je jako dobro zalegla. Sploh je bila ta	gospa	dobrih rok proti vsakemu revežu, od nje ni šel	A
na katerem jeziku je najrajši govorila njena	gospa.	Dejala je: »S svojim gospodom se je menila največ	A
preselil jaz za stalno na Dolenjsko (1. 1867), ni	gospa	Julija več živela.Sprijaznil pa sem se kmalu	A
je govorilo o Prešernu v hiši Napoleonovi.	Gospa	je dobro poznala njegove poezije.Česar ni razumela	A
ugajala tudi njej najbolj »Nebeška procesija«.	Gospa	je često pravila, kako se je v mladosti šalila	A
mislil, da jo je ta njegov greh celo veselil.	Gospa	je pesnika tudi branila.Dejala je: »Ubogega	A
jaz razložil, to je takole: če mi rodi otroka	gospa,	je treba poseči globoko v žep, je treba pripraviti	A
ona je kmetica in bi hotela biti brez dvombe	gospa,	ko bi ga dobila.Že ob tej skali bi se hitro	A
vnela hiša. Zdaj živi v Ljubljani in je velika	gospa,	da se ji poklanjajo vsi gospodje.Ali in dober	A
pristopka prav tiho in grozno imenitno neka mestna	gospa,	katero smo po znali dobro jaz in dijaki.Gospa	A
/ stran 354 . / znali dobro jaz in dijaki.	Gospa	nas še pogleda ne, gre kar naravnost k svatom	A
svoji zmešnjavi ne ve, kaj dela, in ju pokaže.	Gospa	stopi bliže in spregovori z nežnim, medenim	A
stresel, da mi zmanjkuje sape in besede. Ta	gospa	je bila nesramna nečistnica pred zakonom in	A
Mož umre.	Gospa	pade čez truplo in rjove, da je bilo groza.	A
391 . / Dolgo molči sosed, slednjič pravi: ‚	Gospa,	vašo bolečino razumem.Imate stokrat prav, da	A
Vem, da nisem vreden ga nadomestiti. Ali	gospa	Julka, bodi prepričana, da bom skrbel zate tudi	A
kak prihodnik. Vsi smo mislili, da je njegova	gospa.	Resnico mi je odkril v kolegiju neki Dunajčan	A
vila stoka tako bridko, je dvignila oči. ‒ »O,	gospa,	rada vam pomorem, iz srca vam rada pomorem,	A
gre trgat, kdo?« »Jaz ga pojdem trgat, jaz,	gospa!	« je rekla Jerica, ki se je v hipu osrčila, ker	A
pojdem trgat zarana. Samo za pot mi povejte,	gospa!	« »Onkraj rušja, Jerica,« je šepetala bolnica	A
A Jerica se je nasmehnila. ‒ »Poizkusim,	gospa,	« je rekla.»Pa vem, da najdem mežikeljne.	A
poizkusim vendarle,« je odvrnila Jerica. »Glejte,	gospa!	Sprejeli ste me v svojo hišo, dali ste mi bogato	A
Pa naj bi vam ne bila hvaležna? ‒ O,	gospa!	Zato pa pojdem trgat mežikeljne.	A
sestrico, ko ozdravite. Samo za to vas prosim,	gospa!	« Bolnica je prikimala z glavo in trudoma zaprla	A
obraz. In vedela je, da to ni nobena mestna	gospa,	pa tudi nobena kraljica, ki se je skrila pred	A
dvignila roko z rdečim mežikeljnom. »Ali ga vidite,	gospa?	...	A
je pogledala v krasni obraz. »Škrlatica ste,	gospa,	vila Škrlatica ste,« je odgovorila tiho in spet	A
mož, Kekca in Tinko bo pojedel ... O, pomagajte,	gospa!	Lepo vas prosim, pomagajte!«	A
pa se mi smili,« je dejala. »Lepo vas prosim,	gospa!	Saj vi ga ne potrebujete več.	A
Kekec se je namuznil, zamahnil z roko. ‒ »O,	gospa!	« je odvrnil pogumno.»Saj ni vredno, da bi govoril	A
vredna več kakor piškava dvajsetica ... Zato,	gospa,	nikar ne mislite, da sem prišel po tisti cekin	A
treba, resnično mi ga ni treba. Da boste vedeli,	gospa!	« Vila se je smejala, pa tudi Prisanek se je	A
naposled se mu je vendarle razvezal jezik. »	Gospa,	« je rekel, »mislim, da mi včeraj niste zamerili	A
Seveda, ne vem, če bi se znal. Veste,	gospa,	če ima človek opraviti dan na dan s tako neumno	A
je bila rajnka Keza in nekaj drugega ste vi,	gospa!	Zato vas lepo prosim, da mi nikar ne zamerite	A
Zato vas lepo prosim, da mi nikar ne zamerite,	gospa!	« Pehta se je zasmejala in odgovorila.	A
»Kaj čenčaš neumnosti, Kekec! Saj nisem	gospa	in tudi gospodična nisem. Vedno si me imenoval	A
je žal. Če bi bil vedel, da ste tako velika	gospa,	bi vam ne bil nikoli nagajal ... In zaradi Mojce	A
in je ni mogel potolažiti nihče, niti grajska	gospa	ne.In nazadnje so jokale z njo tudi rutarške	A
iztreznili. Podjetna gostilničarka na Vidmu,	gospa	Lojza, je večkrat dejala sinu, mlademu gospodarju	A
Florjanček je pel na kolenih starega: Gospod in	gospa	sta šla po cesti... »Kdo ga je naučil,« je vprašal	A
poiskala kakega kaplana ali župnika za moža.	Gospa	bi bila,« je rekla Tončka. »Oho, takole je ta	A
najpredrznejša podjetja ... »Zdaj, plemenita	gospa,	boste videli, kako znajo vaši služabniki kaznovati	A
pred našo plemenito gospo taco tega volka. To,	gospa,	je tista roka, ki je zapisala pesem o vas, pesem	A
sploh ne znate ljubavnih ponudb odklanjati.«	Gospa	Juta je jeze zatrepetala in bi bila Jurja najraje	A
kakor bi njenih besed ne razumel. »Eno vem,	gospa,	da nikomur na svetu ni dovoljeno, delati s kristjanskim	A
pomaga uprizoriti tako sramoten lov na človeka.«	Gospa	Juta je prikrila svojo užaljenost.Nasmehnila	A
obšel resničen gnev. »Razumem vaše početje,	gospa	Juta.Vi hočete s krvjo tega nesrečneža izbrisati	A
Ali mislite, da bodo ljudje res verjeli, da ni	gospa	Juta plem.Merchland nikdar z nobenim čestilcem	A
drugače ravnala, kakor s tem blaznim pevcem?«	Gospa	Juta je zaporedoma prebledevala in zardevala	A
s kožo vred,«je veselo zaklical Črni Peter,	gospa	pa je pognala konja in zdirjala za svojimi spremljevalci	A
razbojniku in mu rekel: »Koliko ti je dala lepa	gospa	Juta, da ji prineseš moje lase in morda tudi	A
Črni Peter je prezirljivo odmikal. »	Gospa	Juta je blazna.Za teh dvajset oglejskih cekinov	A
se, ti Črni Peter, in jaz na samotnem kraju.	Gospa	Juta je bila že odjezdila ‒ sama sva bila na	A
Ottobone in vzel iz žepa pergamentno listino, »	gospa	Marija, vladarica čedadska in kot vaša soproga	A
prišla semkaj in da stanuje v samostanu tudi	gospa	Juta pl. Marchland, kateri se je imel zahvaliti	A
prišla v Čedad in zakaj je semkaj prišla tudi	gospa	Juta.Naročil je menihu, naj gre poklicat moža	A
Ravno njemu nasproti je sedela v svoji lepoti	gospa	Juta in se z ljubeznjivimi očmi vedno in vedno	A
Ta je bil moj pismonoša.	Gospa	Juta mi je bila po Črnem Petru poslala važno	A
razbojnike poslali nad Jurja,« se je čudil Oton. »In	gospa	Juta?« »Ta je le slučajno naletela na Jurja	A
temne naklepe. . / . / stran 137 . / XIII	Gospa	Juta Marchland je bila zaveznica Otona Vipavskega	A
pošilja patrijarhov odposlanec, škof Kukanja.«	Gospa	Juta je najprej ravnodušno čitala pismo, ali	A
Liza, kje je hiša Marjete Bisaldi,« je vprašala	gospa	Juta, in ko je Liza to potrdila, je nadaljevala	A
a še krasnejše opremljeno sobo. »Milostiva	gospa	‒ neka žena me je prišla klicat.Rekla mi je	A
me spoznali po glasu, Konrad Sežanski?« »Da,	gospa	Juta, spoznal sem vas po glasu,« je odgovoril	A
trenotku, ko bi mogla biti sama z vami.« »Ah,	gospa	Juta, kako sem srečen,« je dihnil Konrad in	A
druga nežna čustva nič prostora v njenem srcu.	Gospa	Juta je v prvem trenotku mislila, da z lahkoto	A
niso plašile nobenega koraka, najmanj pa še	gospa	Juta. Govorila je le malo s Konradom, ali spoznala	A
pridobiti za svoje namene. »Kaj želite, milostiva	gospa,	da storim za vas?Za en vaš pogled storim vse	A
Za en vaš pogled storim vse, kar hočete!«	Gospa	Juta je zdaj morala na dan z barvo.Še enkrat	A
seboj, dostavila: »Ah, kako sem se varala!«	Gospa	Juta je upala, da bo Konrad razumel njen vzdih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani